Preobrazba degradiranih urbanih območij je pomembna za krepitev družbene vzdržnosti v lokalnih okoljih, poleg tega je ključna za privabljanje novih naložb v mesta. Toda pri špekulativnem urbanem razvoju se pogosto prezre družbeni pomen lokalnih okolij, ki se dojemajo le kot ekonomske dobrine, ki jim je mogoče odvzeti zgodovinske, družbene in simbolne pomene ter jih pretvoriti v tržno blago. V članku avtor proučuje nekoliko protislovno vlogo preobrazbe degradiranih območij v mestih, pri čemer primerja Barcelono in Seul, mesti s precej različnimi zgodovinskimi, kulturnimi in institucionalnimi značilnostmi. Območje dejavnosti 22@ v Poblenouju in Novo sosesko Wangsimni v Seulu obravnava kot študiji primera, s katerima poskuša ugotoviti, kako se urbana regeneracija in prenova umeščata v posamezno lokalno okolje in katere posledice imata za družbeno vzdržnost. Čeprav se primera razlikujeta glede na načrtovalski pristop, deležnike in institucionalni okvir, izsledki kažejo, da so posledice za družbeno vzdržnost pri obeh podobne.V članku avtor ugotavlja, da sta bila oslabljena družbena kohezija in premajhno sodelovanje javnosti posledica špekulativnega urbanega razvoja, pri čemer sta se urbana regeneracija in prenova uporabili za privabljanje naložb, krepitev gospodarske konkurenčnosti in izboljšanje globalne privlačnosti mesta, namesto za reševanje raznovrstnih lokalnih vprašanj.