“Baba je bil kamnit, približno tri metre visok in štiri metre širok blok, v katerem so Rodičani videli podobo ženske s poudarjenimi ženskimi atributi.” (Hrobat 2010, 185)Baba je v izročilu povezana z vremenom. V slovanskem in italijanskem svetu so po hribih ali skalah z imenom baba, la vecchia- starka, napovedovali dež. Povezava z mokroto je vidna tudi v pridevnikih kamnitih bab, ki veljajo za blatne, »šmrkave«. Otroke so strašili, da jih bodo morali ob prvem odhodu mimo njih poljubiti in podobno. Beseda baba ima še veliko različnih pomenov v slovanskih jezikih, ki so na eni strani povezani s smrtjo, starostjo, nerodovitnostjo, po drugi strani pa z vitalnostjo, mladostjo, rodovitnostjo. Obredi pri skalnih babah pričajo o njenem predkrščanskem čaščenju. V slovanski mitologiji baba predstavlja boginjo Mokoš.V rodiških pravcah je več zgodb o babi.“Če boste dandanašnji iskali babo v Grižah, jo boste iskali zaman. Leta 1989 so napeljevali kraški vodovod iz Rodika na Kozino. Trasa je šla po babinem ozemlju. Minerci so rodiško babo z veseljem razstrelili. Tako je izginil največji monoliten kamen na rodiškem konfinu.” (Peršolja 2000, 194-195)Skulptura: “Iz skal, ki so ostale po eksploziji, sva z ženo Mariko na kraju sestavila lik mandorle kot simbola maternice življenje.” (Pogačnik 2020, 95)