Določili smo kemično sestavo in in vitro prebavljivost zrnja, nezrnatega dela, koruze za siliranje in ustreznih silaž dveh hibridov, ene trdinke in ene zobanke. Hibrida sta se značilno razlikovala v deležih listov+ličja, klasincev in zrnja. Hibrid je značilno vplival na vsebnost surovih beljakovin in pepela v zrnju in nezrnatem delu. Zrnje obeh hibridov se je razlikovalo tudi v vsebnosti surovih maščob. Vzorci koruze za siliranje so se značilno razlikovali v vsebnosti v nevtralnem detergentu netopnega N in surovih maščob. Silaža, ki je bila pripravljena iz trdinke, je vsebovala manj hemiceluloz, več surovih maščob in škroba in je imela večjo ocenjeno vsebnost neto energije za laktacijo. Tip hibrida ni vplival na potek vrenja v silosu in na aerobno stabilnost silaže. Opazili smo, da se je med siliranjem vsebnost hemiceluloz in celuloze zmanjšala za približno 15 %, vsebnost škroba pa je ostala podobna kot v izhodnem materialu.