Vse več je dokazov, da imajo stari bolniki z rakom dobrobit od specifičnega onkološkega zdravljenja. Kljub temu so pogosto premalo zdravljeni, kar ima za posledico slabši izid bolezni. Ob tem je zaskrbljujoče tudi to, da je veliko starostnikov ob diagnozi relativno dobrega zdravja in imajo po predvidevanjih pred sabo še več let življenja. Kronološka starost, ki je pogosto podlaga za odločitev o vrsti in intenzivnosti zdravljenja, se je izkazala kot nezadosten in zavajajoč podatek. Starostniki v dobrem stanju zmogljivosti prenašajo obsevanje enako dobro kot mlajši bolniki in imajo primerljiv odgovor bolezni na zdravljenje Vlogo pri odločitvi imajo tudi napačna presoja pričakovanega življenja bolnika, dvom v terapevtsko učinkovitost in strah zaradi toksičnosti zdravljenja. Priporoča se celovita geriatrična ocena starejših bolnikov, ki bi onkologom pomagala pri razmisleku o primernosti napotitve na radikalno ali paliativno onkološko zdravljenje.