V raziskavi smo ugotavljali kako se ljudje odzivajo na rastline, ki rastejo v njihovem bivalnem okolju, na prostem. Osnovne odgovore na vprašanja, ki smo si jih zastavili, smo dobili z anketiranjem. 70 udeležencev ankete je odgovarjalo na vprašalnik, ki je bil sestavljen v obliki semantičnega diferenciala (SD). S tem merskim inštrumentom smo ugotavljali razlike med doživljanjem različnih drevesnih vrst. Semantični diferencial je sestavljalo 13 sedem stopenjskih lestvic, presojanih drevesnih vrst je bilo 12. Udeleženci so vseh 12 drevesnih vrst doživljali pomembno različno in sicer so razlike nastopile pri vseh lestvicah SD. Na osnovi odgovorov anketirancev so bili izdelani polarizacijski profili za vsako drevesno vrsto posebej. Največje razlike v doživljanju presojanih vrst so nastopile takrat, ko so se zdele rastline udeležencem: umetne, neznane, urejene in neobičajne. Glede na te lastnosti sta se oblikovala dva sklopa rastlin: v prvega spadajo vrste, za katere so te lastnosti tipične (povešajoča sofora, kroglasti javor, rdečelistna bukev – pomladni videz, cigarar in srebrna smreka) in v drugega tiste, za katere te lastnosti niso pomembne (breza, dob, platana, alepski bor, vrba žalujka, laški topol, rdečelistna bukev – jesenski videz).