Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, kako se glede na določene kazalce zdravljenja (s poudarkom na ravni samospoštovanja) med seboj razlikujejo od alkohola odvisni pacienti v zgodnji in v kasnejši časovni fazi zdravljenja. V prvo skupino (zgodnja faza zdravljenja) so bili vključeni bolniki, ki so se hospitalno zdravili na Enoti za zdravljenje odvisnosti od alkohola (n = 48) ljubljanske Psihiatrične klinike od marca 2002 do aprila 2002. V drugi skupini (kasnejša faza zdravljenja) so bili pacienti, ki so bili vsaj eno leto vključeni v Klube zdravljenih alkoholikov (n = 52). Oceno koristnosti določenih elementov programa je podalo tudi strokovno osebje iz omenjene enote (n = 14). Uporabljen je bil vprašalnik s 26 vprašanji, ki so obsegala naslednja področja: demografska vprašanja, Rosenbergovo skalo samospoštovanja in Likertove lestvice za ocenjevanje drugih odvisnih spremenljivk (psihosocialni status pacientov, odnos osebja do pacientov, program zdravljenja in kakovost bivanja v ustanovi). Rezultati so pokazali, da se raven samospoštovanja povezuje z vsemi pomembnimi medosebnimi odnosi pacientov in da je raven samospoštovanja v skupini pacientov v kasnejši fazi zdravljenja pomembno višja. Ti pacienti so pomembno bolj zadovoljni s svojimi medosebnimi odnosi in z odnosi osebja do sebe v času preteklega hospitalnega zdravljenja. Rezultati tudi kažejo, da je strokovno osebje nagnjeno k temu, da posamezne elemente programa podcenjuje glede koristnosti za psihosocialno funkcioniranje pacientov.