Prispevek Helmuta clauSa (2013: 127-38) v letosnjem Gutenbergovem letopisu je s tega vidika prelomen in zahteva od nas nov premislek glede tiska prvih dveh slovenskih knjig, saj temelji na dokazih, ki jih je po nasem mnenju tako rekoc nemogoce ovreci. Ne glede na dejstvo, da so si tedanje tiskarske delavnice lahko posamezne crke in lesoreze izposojale, je Clausu uspelo na podlagi podrobne studije razsirjenosti incialke L, ki jo najdemo v Trubarjevem Katekizmu iz leta 1550 na strani A3a prvega dela, ter podrobne primerjave preostalih crk Katekizma in Abecednika iz leta 1550 ugotoviti, da ne inicialke ne posameznih drugih razlikovalnih crk ne najdemo v nobenem tisku Ulricha Morharta, pac pa jih z vsemi podrobnostmi lahko zasledujemo na liniji tiskov iz delavnic, ki so jih vodili (kronolosko, kot mojstri in njihovi nasledniki) Thomas Anshelm (1516-23, Hagenau) - Johann Setzer (1523-32, Hagenau) - Peter Braubach (1536-43, V Schwäbisch Hall) - Pankratius Queck (1543, Schwäbisch Hall) - Peter Frentz (1543/1545-53, Schwäbisch Hall).1 Braubach je imel sprva tiskarno v mestu Schwäbisch Hall, po svojem odhodu v Frankfurt (1540) jo je deloma prepustil svaku Quecku, tega pa je po njegovi smrti (1543) nasledil Peter Frentz. Ta je bil sicer dolgoletni sodelavec in ucenec Petra Braubacha: do svoje smrti leta 1553 je v tiskarni v Schwäbisch Hallu natisnil okrog 25 tiskov, za katere lahko z gotovostjo dokazemo provenienco (clauS 2013: 135). Ta izjava je delala preglavice vsem dosedanjim raziskovalcem, ki so izhajali iz hipoteze, da je Katekizem izsel v Tübingenu, saj je Trubar v TT 1557 (A3b),6 poleg tega pa se v zgoraj omenjenem pismu Henriku Bullingerju izjavil, da je Katekizem izsel leta 1550, in v TR 1561 (B3a), da je izsel pred Abecednikom, ki nosi letnico 1550.7 Vendar tudi ta izjava, ce jo razumemo in prevajamo v skladu s predpostavko, da sta bili prvi slovenski knjigi natisnjeni v Schwäbisch Hallu, drzi. Katekizem iz leta 1550 namrec v besedilu pred navedeno Trubarjevo izdajo v navedenem uvodu resnicno ni omenjen. Trubar navaja le, da je napisal med drugim tudi »Catechismum mit dreierley kurtzen vnnd außführlichen Außlegungen« (TT 1581-82: (:)2b), torej »Katekizem s trojno kratko in izcrpno razlago«; taksno »trojno« razlago pa vsebujejo prav katekizmi iz let 1555, 1567 in 1575, ki so vsi izsli pod pokroviteljstvom vojvode Kristofa. Na taksne drobne Trubarjeve manevre, kadar je imel namen doseci svoj cilj, smo opozarjali ze v zvezi z njegovimi odnosi do financerjev knjig (AhAcic 2007: 56-62). Zato se nam ponuja naslednja interpretacija nemskega besedila: Moje sklepanje glede poteka dogodkov ob tisku prvih dveh slovenskih knjig bi bilo naslednje: Trubarju je bilo tiskanje uradno onemogoceno zaradi prepovedi nadzornikov tako v Nürnbergu kot v Schwäbisch Hallu. S Petrom Frentzem (tudi Frentius oziroma Frentzius), tiskarjem v Schwäbisch Hallu, ter najverjetneje se z Mihaelom Grätterjem (tudi Gretter), »krscanskim pridigarjem« v istem kraju,8 se je zato dogovoril, da bosta knjigi natisnjeni v njegovi delavnici v tajnosti ob Trubarjevi odsotnosti. To verjetno ni bilo posebno tezko, saj tiskarn praviloma niso pregledovali, Trubarjeva odsotnost pa je nevarnost, da bi kdo opazil, kaj se dogaja, se dodatno zmanjsala. Tudi ce je v Schwäbisch Hallu se kdo vedel za tak projekt (morda celo mestna oblast), jih ni prav nic stalo, da so tak skrivni projekt dopustili, saj jih je skrbelo predvsem, da se ne bi zamerili visjim oblastem. Ce je projekt s skrivnim tiskom v Schwäbisch Hallu uspel, potem ga Trubar nikjer ne izpostavlja predvsem zato, ker bi bilo res skrajno neprevidno opozarjati oblastnike o svoji (in tiskarjevi) krsitvi interima in izrecne prepovedi. Tak sklep resuje tudi dilemo glede letnice izida Trubarjeve knjige. Glede na neujemanje Trubarjevih izjav ob predpostavki, da je Katekizem izsel v Tübingenu, je zato zgoraj navedeno mesto iz TT 1581-82 delalo velike tezave ze Francetu Kidricu (1921: 301); Kristof je namrec zasedel prestol sele po 6. novembru 1550, ko je umrl njegov predhodnik Ulrik; potemtakem bi moral Katekizem iziti sele leta 1551, ce bi njegov tisk res omogocil vojvoda Kristof. Od dovoljenja do natisa je moralo namrec preteci kar nekaj casa, dovoljenja za tisk Trubarjevih del pa vojvoda Kristof zagotovo ne bi utegnil dati ze v prvih dneh po svojem imenovanju. Toda ne glede na pomisleke je ob predpostavki, da sta prvi slovenski knjigi tiskani v Tübingenu, prevladalo mnenje,9 da tudi za izid Katekizma velja letnica iz Abecednika, torej 1550, saj bi bilo nekoliko nenavadno, da Trubar na zgoraj omenjenem mestu v TR 1561 ne bi dajal pravega podatka, ko pa jasno pravi, da je Katekizem njegova prva knjiga, sele za njo pa navaja tudi Abecednik 1550. to mnenje se je nato utemeljevalo z nekoliko za lase privlecenim sklepom, da je pac Kristof Trubarju pomagal, se preden je postal vojvoda (in potemtakem tudi se preden se je seznanil leta 1553 s Petrom Pavlom Vergerijem). To pa je zagotovo manj verjetno kot nasa razlaga. Ce se torej ne bodo nasli kaki novi viri, ki bi pojasnjevali novoodkrite podatke o crkah - in mocno dvomim, da se bodo - moramo kot kraj tiska predvidevati Schwäbisch Hall, kot tiskarja pa petra Frentza.