Izhodišča: Optimizacija rehabilitacije onkoloških bolnikov in njihova vrnitev na delo je pomembna tako za izboljšanje počutja te ranljive skupine kot tudi za zmanjšanje družbenih in finančnih vplivov na celotno družbo. Osebe, ki so prebolele raka, se skušajo po zdravljenju vrniti na delo in poskušajo ponovno vzpostaviti nekdanjo strukturo vsakdanjega življenja. Z raziskavo smo  želeli  raziskati stališča onkologov do bolniške odsotnosti bolnic z rakom dojk. Metode: Izvedli smo manjšo anonimno spletno anketo o stališčih do bolniške odsotnosti med slovenskimi onkologi, ki se sodelujejo pri zdravljenu bolnic z rakom dojk.   Rezultati: Na spletno anketo je od 52 povabljenih onkologov odgovorilo 24 (46,2%), od tega 8 (33,3 %) specialistov internistične onkologije, 9 (37,5 %) specialistov onkologije z radioterapijo in 7 (29,2 %) specialistov kirurgov. Stališče onkologov, ocenjeno z 10-stopenjsko Likertovo lestvico, je, da je pogovor z bolnico in obravnava vprašanj o vrnitvi na delovno mesto zelo pomemben del celostne obravnave (povprečna ocena 8,4/10). Hkrati pa ocenjujejo, da je razmerje med časom, ki ga imajo vsakodnevno na voljo za obravnavo bolnic z rakom dojk in časom, ki ga lahko posvetijo vprašanjem o bolniški odsotnosti med ali po zaključenem zdravljenju, slabo (povprečna ocena 3,6/10). Sorazmerno pogosto se srečujejo s t.i. »pritiski« bolnic v zvezi s podajanjem mnenj v zvezi z bolniško odsotnostjo ali invalidsko upokojitvijo (povprečna ocena 6,5/10). V okviru vprašalnika so bili zbrani tudi predlogi za dolžino bolniškega staleža upoštevajoč vrsto in zahtevnost zdravljenja ter individualne dejavnike. Predlagana je bila skupina strokovnjakov, ki bi sestavljala multidisciplinaren tim za obravnavo bolnic z bolniškim staležem. Zaključki: Pri obravnavi onkoloških bolnikov in presoji vrnitve na delo je nujen individualno prilagojen multidisciplinarni pristop. V pričujoči raziskavi so zbrana stališča onkologov o obravnavi bolnic z rakom dojk, ki so v delovnem razmerju, ki so lahko podlaga za nadaljnje raziskovanje.