Preferenčne karte omogočajo ljudem, da preprosto izrazijo stališča do prostorskega razvoja. Posamezniki neposredno na kartografsko podlogo zarišejo po njihovem primerna območja za izbrano dejavnost.Odločitev o območju je običajno intuitivna. Je rezultat njihove celostne zaznave prostora in iskanja prostorske rešitve. Za obrisi območij se tako skrivajo dragocene informacije in lokalno znanje. Da bi čim bolje izkoristili njihovo potencialno uporabnost pri načrtovanju posegov v prostor in hkrati zagotovili transparentnost postopkov, morajo biti te skrite informacije in znanje podani veksplicitni obliki. Prispevek opisuje primer analize preferenčnih kart za občino Komenda, na katerih so občani označevali območja, ki se jim zdijo posebej dragocena taka, kot so, in bi jih zato ohranili. Da bi odkrili, zakaj so bila nekatera območja predlaganaza ohranjanje, smo uporabili izbrane postopke odkrivanja znanja iz podatkov, s katerimi smo iskali povezave med preferenčnimi območji in prostorskimi značilnostmi. Odkrite zakonitosti so bile predstavljene v obliki odločitvenih pravil in nomograma. Interpretacija rezultatov prikazuje, da je v prispevku predlagana metodologija skupaj z eksplicitnimi odločitvenimi merili in pravili lahko primerna za nadaljnjo uporabo v prostorskem načrtovanju.