Medbesedilnost v poeziji Gregorja Strnise torej ni Ie vkljueevanje »tuje besede «, ternvec tudi vzpostavljanje dialoskih razrnerij s slikarskirni podobarni. Razrnerja rned sliko in zapisano besedo kazejo razlicno stopnjo rnedsebojne odvisnosti. Raziskovalci govorijo 0 »interferenci« (npr. Caws 1990), »oscilaciji« Jean-Luc Nancy (2003: 144), hiazrnu, »korespondenci« rned urnetnostrni oz. rnedbesedilnosti (DZIADEK 2011: 14). Vprasanje ekfraze kot vrste medbesedilnosti je kompleksno in problematieno. Izraz ekJraza (gr. ekphrasis - nataneen opis) je v leksikonu Literatura definiran kot»v anticni retoriki, literaturi in zgodovinopisju natancen opis oseb ali predmetov, posebno umetniskih del, kipov, stavb« (1987: 57). Mnogi raziskovalci ekfrazo razurnejo bolj siroko in ta za njih predstavlja »verbalno reprezentacijo grafiene ali vizualne reprezentacije« (HEFFERNAN 1991: 297-316). V prispevku bo ekfraza obravnavana z literarnega vidika in zato upostevarn definicijo iz Slownika terminow literackich (Slovarja literarne terminologije), kjer je pojem ekfraze opredeljen kot »pesnisko delo, ki opisuje slikarsko, kiparsko ali arhitekturno umetnino. « (GLOWIl:rSKI 1998: 122). Da bi doloeeno besedilo lahko razumeli kot ekfrazo, mora vsebovati eksplicitne povezave/navezave s konkretnirn urnetniskirn delorn (slikarskim, kiparskim ali arhitekturnim). Naslov slike, kipa, zgradbe ali priimek avtorja se lahko pojavi v naslovu, podnaslovu ali v sarnern literarnern besedilu. Druga znaCilnost ekfraze je opis urnetniskega dela v besedilu, ki ornogoca nedvornno povezavo z doloceno urnetnino. V sodobni poeziji ekfraza ni vezana Ie na prikazovanje dolocenega predrneta z besedo, arnpak tudi z nastankorn avtonornne pesniske stvaritve, zaznarnovane s posebnostrni avtorjevega pesniskega jezika. Ta se obenem trudi, da bi pokazal predmet (npr. slikarsko delo) in v ospredje postavlja naCin njegove prezentacije. Pesmi dveh ciklov iz zbirke Skarje lahko obravnavamo kot ekfraze, ker se v njih pojavljajo °Citna znarnenja, ki nas usrnerjajo neposredno na konkretna dela slikarske urnetnosti Giorgia de Chirica. Prvi cikel z naslovorn Sence ze s svojirn podnaslovorn »po naCinu rnoj stra Giorgia de Chirica« usrnerja k neliterarnernu viru navdiha. Tudi drugi cikel Stolpi s podnaslovorn »iz album a Giorgia de Chirica« kaze na zvezo z ustvarjalnostjo nadrealisticnega slikarja; naslovi posarneznih pesrni so obenern (vcasih nekoliko spremenjeni) naslovi slik: Melanholija nekega popoldneva, Skrivnost prihoda, Strah pred odhodom, Nostalgija za neskoncnostjo, Veliki stolp. Druga znaCilnost, ki uterneljuje rabo oznake ekJraza za ornenjena dela, pa je ta, da vsebujejo elernente opisa navedenih urnetniskih del, in sicer konkretnih rnotivov ali barv. Oba cikla se torej navezujeta na rnetafizicno slikarstvo Giorgia de Chirica in predstavljata poskus jezikovne konceptualizacije vizualne zaznave. V prvern od ornenjenih eiklov z naslovorn Sence Gregor Strnisa vodi dialog predvsern z nacinom slikarjevega upodabljanja. V pesmih se pojavljajo za de Chirica znacilni rnotivi, kot so: senee, prazne uliee, stene ali vogali zgradb, pokrajine opustelih rnest, ki se ne nanasajo na konkretna slikarska dela. V tern prirneru za intertekstualno razrnerje rned besedili ni bistvena stopnja podobnosti prototipu, ternvee poskus pesnikove rekonstrukeije neponovljivega razpolozenja, kakrsnega ustvarja de Chirieovo rnetafizieno slikarstvo, torej razpolozenja skrivnosti, nostalgije in prieakovanja. Zato je te pesrni rnogoee uvrstiti rned t. i. Bildgedichte.1 V njih se jasno vidi, da se je avtor navdihoval pri slikarskih delih, eeprav ne gre za njihov nataneen opis, arnpak sarno za »svobodno besedno variacijo« (DZIADEK 2011: 11) slikarskih tern. Strnisa navadno koneeptualizira vizualno izkusnjo in stern ustvari novo pesnisnisko sliko s pornoejo motiva, ki se pojavi v slikarskem delu de Chirica. Uporabljena sredstva (npr. epiteti, prirnerjave, poosebitve) vplivajo tako na nazornost opisa kot tudi na ustvarjanje posebnega ozraeja slikarskih del. Stevilne ponovitve istih rnotivov v eelotnern eiklu ustvarjajo vtis, da gre za ternatizaeije razlienih fragrnentov de Chirieovih slik. Odlornek iz prve pesrni eikla Cigara Tako uzaveScene slikarske podobe kot tudi poskusi njihove jezikovne konceptualizacije tezijo k prikazovanju necesa, kar se predstavitvi izmika. Osvetliti zelijo skrivnostno razseznost obstoja, sintezo tujega in nedostopnega, ki je hkrati izraz notranje izkusnje. Na eni strani stremijo k dosledni ponazoritvi slikarskega fenomena, na drugi strani pa govorijo 0 neizrazljivosti, znaCilni za opis slikarskega dela. Poleg tega priblizujejo naslovnika taki resnicnosti, kakrsno vidi Strnisa, torej vecdimenzionalni in nedournljivi, v kateri posameme razseznosti sobivajo (elementi, uporabljeni tako v pesmih kot na slikah de Chirica, se ponav1jajo v zaporednih de1ih; npr. sence, stolp). Slike, na katere se navezuje Strnisa, ne izrazajo brez razloga skrivnosti in vere v moznost transgresije in dvoma v obstoj edine nam dostopne razseznosti sveta. To je neposredno povezano tudi s pesnikovim svetovnim nazorom, po katerem je poezija svojevrsten notranji svet, ki v sebi zelruzuje nasprotja Crea1nega in domisljijskega, zunanjega innotranjega, zemeljskega in vesoljskega), obenem pa se z medbesedilnimi navezavami ta svet siri in bogati.