Prevajanje, še posebej literarno, že tisočletja predstavlja most med posamezniki, skupnostmi in kulturami. Nekateri izzivi ostajajo ves čas enaki, na primer dileme med ustreznimi in sprejemljivimi, potujitvenimi in podomačitvenimi, dobesednimi in svobodnimi prevodi; drugi so novejši, mednje nedvomno spadajo dileme aktivističnega prevajanja in uporabe najnovejših prevajalskih orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci, in sicer pri prevajanju vseh vrst besedil a morda še najbolj pri prevajanju književnih besedil. Prevajanje je tudi že od samih začetkov družbena dejavnost, odvisna ne le od značilnosti samih besedil in spretnosti ter izurjenosti prevajalcev, ampak tudi od cele vrste zunajbesedilnih dejavnikov, od položaja posameznih jezikov, skupnosti in posameznikov v svetu, do zgodovinskih okoliščin v kulturah, ki so med seboj v stiku, političnih razmer in premikov v razmišljanju ter razumevanju sveta znotraj teh skupnosti ali v svetovnem merilu. Zaradi vsega tega se nam je zdelo pomembno posvetiti posebno številko raziskovanju književnih prevodov.