Miha Maleš je imel tudi v religioznem slikarstvu to srečo, da je vedno lahko izrazil sebe.  Njegova religiozna umetnost je skoraj v celoti posvečena ženskemu polu, in sicer največkrat Marijinemu liku, ki ga je spoznaval že v svoji mladosti.  V njem je bil podobno kot v »posvetnih« motivih razpet med zemeljsko Evo in nebeško Marijo. Značilna za razumevanje Maleševe umetnosti je njegova misel: »Čista umetnina je že religiozna sama po sebi, tudi če predstavlja zgolj tihožitje, krajino ali karkoli … Velik umetnik je svečenik, spoved in molitev je njegovo življenje.«Iz zapisa Marka Lesarja v katalogu k razstavi »Miha Maleš, sakralna dela«, 2005Slikovno gradivo: Spomin na Ptujsko goro, olje, 1978