NUK - logo
Faculty of Arts, Lj. - all departments (FFLJ)
  • Recepcija romana Šala i Milana Kundere u Čehoslovačkoj i Jugoslaviji : diplomsko delo
    Bubulj, Olivera
    Milan Kundera je češki pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec in dramatik. Je svetovno najbolj uspešen in prevajan češki avtor. Kundera sodi med osebe, ki ne želijo govoriti o svoji zasebnosti, ne ... dajejo intervjujev in ne nastopajo v javnosti. Kundera meni, da romanopisec, ki sprejme vlogo javne osebnosti, ogrozi svojo umetnino. Ne želi, da je v središču pozornosti njegovo zasebno življenje ali politično prepričanje, ampak želi, da se literarni kritiki in novinarji osredotočijo na njegovo delo. Milan Kundera je leta 1975 zaradi političnih razmer na Češkoslovaškem emigriral v Francijo. Tam je nadaljeval s pisanjem, in sicer je sprva romane pisal v češčini in nato v francoščini. V diplomskem delu sem se ukvarjala z interpretacijo in analizo Kunderovega prvega romana Šala in z recepcijo Šale in Milana Kundere na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji. Roman Šala je Kunderov prvi roman, ki ga je napisal leta 1965, izšel je leta 1967 in nato še dvakrat zapored v nakladi 117.000 izvodov. Šala je izšla v času, ko je Češkoslovaško okupirala Sovjetska zveza in nihče ni verjel, da bo roman izšel, ker že njegov "duh" ni bil sprejemljiv za tedanji sistem. Zaradi političnih razmer v državi na začetku sedemdesetih let so Kunderi in drugim pisateljem prepovedali objavljati ter njihova dela umaknili s polic v knjigarnah in knjižnicah. Zgodba v Šali se začne z navidezno nedolžno igro, z razglednico s provokativnim besedilom, ki jo je mladi entuziastični študent poslal svojemu dekletu, ki je bila na poletnem partijskem tečaju. Na razglednici je pisalo: "Optimizem je opij človeštva! Zdrav duh smrdi po neumnosti. Naj živi Trocki! Ludvik". To besedilo je imelo usodne posledice, ki so se postopoma množile v številne nove šale. Ludvika so izključili s fakultete, izpisali iz Partije ter ga poslali na prisilno delo v rudnik. Literarni kritiki in teoretiki so se v svojih študijah, esejih in kritikah najpogosteje ukvarjali z literarno analizo romana Šala ter s pripovedno tehniko, ki jo je Kundera prvič uporabil v Šali in kasneje v vseh svojih romanih. Zgodbo v romanu pripovedujejo štirje pripovedovalci, vsak izmed njih ima svoj pripovedni del, pripovedovalci se medseboj izmenjujejo in se v določenih poglavjih srečajo. Kundera je razvil zgodbo brez vpletenosti vsevednega pripovedovalca in je v pripoved uvedel različne subjektivne poglede pripovedovalcev na enake dogodke in dogajanja. Narativni tok vodi do točke, ko se pripovedovalci s svojimi zgodbami medseboj srečajo, da bi se dopolnjevali ali korigirali. Poleg pripovedne tehnike sem v diplomski nalogi analizira tudi druge literarne kategorije, kot so literarne osebe, čas in prostor dogajanja, motivi in teme, kajti Šala je pomensko večplastno besedilo, saj imajo njene literarne osebe, teme in motivi več pomenov. V drugem delu diplomske naloge sem se ukvarjala z recepcijo romana Šala in Milana Kundere v različnih časovnih obdobjih, in sicer od konca šestdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji, ko je v obeh državah vladal totalitarni režim. Druga polovica šestdesetih let je za češko književnost pomenila leta politične sprostitve od ideološko vsiljenih norm, s tem se je ustvarilo prijaznejše ozračje za obstoj in razvoj kulture. Šala je takoj po prvi izdaji doživela velik odziv in pozitivne kritike pri bralcih in literarnih kritikih. Drugače je bilo v začetku sedemdesetih let, ko je bila uradna literarna kritika pod vplivom komunistične ideologije in je roman doživel številne negativne kritike, besede polne zamer. Šalo so prepovedali, uradna literarna kritika pa je nehala pisati o Kunderi in o romanu. V devetdesetih letih je Šala izšla v obnovljeni izdaji in predstavlja eno izmed glavnih del češke povojne in sodobne proze 20. stoletja. Dela Milana Kundere se v osemdesetih letih začenjajo intenzivno prevajati v srbohrvaščino. Milan Kundera je prvi češki avtor, ki je postal simbol disidentske literature v jugoslovanskem okolju. Jugoslovanski bralci so bili v prednosti pred češkimi, saj so imeli možnost brati dela čeških sodobnih pisateljev v prevodih pred češkimi bralci v izvirniku. Polemični eseji in literarne študije, ki so jih objavljali jugoslovanski analitiki v različnih jugoslovanskih publikacijah, so najboljši odraz recepcije češkega pisatelja. Poudarek v večini člankov je na analizi avtorjeve poetike in na vrednotenju njegovih romanov v primerjavi s sodobnim evropskim romanom. V delih čeških disidentskih avtorjev so jugoslovanski bralci prepoznali podobo lastne družbe. Prepoznali so mehanizme birokratske in dogmatične družbe in njene modele, ki se spreminjajo v nečloveški odtujeni absurd. Značilno češki, satiričen in ironičen pristop k resničnosti, ki kaže na moralne pomanjklivosti in napake družbe, kakor tudi poglobljena psihološka analiza moralnih zlomov, ki jih je doživljal socialističen človek, so bili za jugoslovanskega recipienta zlahka prepoznavni in sprejel jih je kot podobo lastne stvarnosti.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [O. Bubulj], 2015
    Language - croatian
    COBISS.SI-ID - 58162274

Call number – location, accession no. ... Copy status Reservation
OHK - Slovenistika in slavistika
 D-SHM 0000000114 BUBULJ O. Recepcija
OHK - Slovenistika in slavistika
 D-SHM 114 BUBULJ O. Recepcija
available - reading room
OHK - Slovenistika in slavistika
 D-SHM 0000000114/CD BUBULJ O. Recepcija
OHK - Slovenistika in slavistika
 D-SHM 114/CD BUBULJ O. Recepcija
loan not possible
loading ...
loading ...
loading ...