Analiza komunikacije v kazenskih sodnih procesih z uporabo Griffithsove mape vprašanj : doktorska disertacija
Jaklin, Kaja
Veliko raziskav je bilo narejenih v smeri primerjave prisilnega pristopa k zaslišanjem in preiskovalnemu intervjuju. Na področju policijskih zaslišanj se je ugotovilo, da prisilni pristop ni najbolj ...primeren in da velikokrat vodi v napačna izsiljena priznanja. Na drugi strani pa ostaja področje sodnih zaslišanj še dokaj neraziskano. Raziskav, ki bi se nanašale na sodna zaslišanja, ni veliko. Tiste, ki obstajajo, ne predstavljajo primernega vzorca, da bi lahko iz njih posploševali na celotno sodstvo. Cilj naše raziskave je bil, preveriti način izvedbe zaslišanj na sodnih obravnavah ter s tem pokazati, kakšen način prevladuje v slovenskih sodnih razpravah – ali v sodnih razpravah prevladuje pristop etičnega pridobivanja informacij ali prevladuje prisilni pristop. Razprave, v katerih prevladuje pristop pridobivanja informacij do obdolžencev, prič in žrtev so bolj etične in s tem bolj spoštujejo osnovne človekove pravice in svoboščine ter hkrati onemogočajo pojav sekundarne viktimiziranosti pri zaslišanih osebah. V teoretičnem delu naloge sta predstavljena predkazenski in kazenski postopek sodnih obravnav. V predkazenskem postopku so opisani: vloga policije, policijsko zaslišanje in policijska tehnika zasliševanja. V kazenskem postopku je opisan postopek sodnega zaslišanja. Nadalje je zbrano in opisano področje obstoječe literature o zaslišanjih. Zberemo in opišemo najpogostejše strategije in tehnike zaslišanj kot tudi tehnike priklica pričinega spomina. Kot primer prisilnega pristopa opišemo tehniko REID, kot primer etično sprejemljivejšega pristopa pa preiskovalni intervju s tehniko PEACE. Omenimo slabosti klasičnih zaslišanj ter poudarimo težo priznanj v kazenskopravnem sistemu. Opišemo tudi tehniko Griffiths Question Map (Griffithova mapa vprašanj – GQM), ki jo v raziskavi uporabimo za označevanje vprašanj in vizualizacijo pridobljenih zaslišanj. Predstavimo značilnosti posameznih tipov vprašanj kot tudi kategorij zaslišanj. Tehnika GQM je prvič preverjena in uporabljena v kontekstu sodnih razprav, kar omogoča njeno dodelavo in/ali prilagoditev za specifičen namen: analizo strokovne korektnosti in etičnosti izvedbe sodne razprave. V empiričnem delu naloge ugotavljamo tipe in kategorije postavljenih vprašanj, primernost uporabe tem in identificiramo tehnike zaslišanj. Vzorec zaslišanj je pridobljen s pomočjo iskalnika sodne prakse, kjer smo poiskali pravnomočne kazenske zadeve med letoma 2006 in 2016. Za pridobitev zvočnih prepisov zaslišanj smo se obrnili na okrajna in okrožna sodišča v Sloveniji ter tako pridobili 93 primernih zaslišanj iz šestih sodnih obravnav. Vsako vprašanje smo označili v skladu s tipologijo vprašanj po GQM. Na podlagi grafa smo zaslišanja klasificirali v štiri skupine: zaslišanje priče, prisilno zaslišanje, neusposobljeno zaslišanje in usposobljeno zaslišanje. Štirje ocenjevalci vprašanj so neodvisno pregledali 34 odstotkov zaslišanj. Njihova povprečna skladnost ugotovitev je bila po Cohenovi κ 0,45. Raziskava je pokazala, da se v naših sodnih zaslišanjih za pridobivanje informacij po večini uporabljajo neprimerna vprašanja. Samo spraševanje (postavljanje vprašanj) ni organizirano niti primerno strukturirano (od odprtega vprašanja, ki omogoča priči prosto izpoved, prek preiskovalnih vprašanj za zapolnitev vrzeli do primernih zaprtih vprašanj da/ne za preverjanje pravilnega razumevanja izpovedanih dejstev). V zaslišanjih se teme pogosto ponavljajo, kar povečuje pojav sekundarne viktimizacije. Priča se mora vedno znova vživljati v spomin. Identificirane tehnike skupaj z uporabo identificiranih tipov vprašanj ne nakazujejo na prisilni pristop zaslišanj, temveč bolj na neusposobljena zaslišanja. Razen tehnike prekinjanja izpovedi priče in tehnike ponavljanja odgovorov vprašanj, prisilnih tehnik v zaslišanjih ni bilo zaznati. Glede na uporabo tipov vprašanj, tehnik in tem, smo večino zaslišanj klasificirali v skupino neusposobljenih zaslišanj, nekaj v skupino prisilnih zaslišanj ter le po dva v skupino zaslišanj prič in usposobljenih zaslišanj. Menimo, da so rezultati raziskave odraz preslabe seznanjenosti s težavami, ki jih prinaša prisilni pristop. Rezultati raziskave nakazujejo, da se pravni strokovnjaki ne zavedajo posledic uporabe neprimernih vprašanj, tehnik in začetkov tem neposredno na pričino počutje ter posredno na kvaliteto posredovanih informacij med samim zaslišanjem. V zaključku naloge podamo priporočila za izvedbo etično sprejemljivega zaslišanja, ki temeljijo na predhodnih priporočilih avtorjev preiskovalnega intervjuja ter na ugotovitvah raziskave.
Type of material - dissertation
; adult, serious
Publication and manufacture - Ljubljana : [K. Jaklin], 2021
GS II 0000743490 glavno skladišče
GS II 743490 glavno skladišče
available - reading room
Shelf entry
Adding material to shelf was successful.
Adding material to shelf failed.
It was not necessary to add the material to the shelf.
Bibliographic material was successfully added on shelf.
Adding bibliographical material on shelf was not successful.
Material is already on the shelf.
Permalink
URL:
Impact factor
Access to the JCR database is permitted only to users from Slovenia. Your current IP address is not on the list of IP addresses with access permission, and authentication with the relevant AAI accout is required.
Year
Impact factor
Edition
Category
Classification
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Select the library membership card:
DRS,
in which the journal is indexed
Database name
Field
Year
Links to authors' personal bibliographies
Links to information on researchers in the SICRIS system
Subject headings in COBISS General List of Subject Headings
Select pickup location
The material from the parent unit is free. If the material is delivered to the pickup location from another unit, the library may charge you for this service.
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi