NUK - logo
FSS, J. Goričar Central Social Sciences Library, Ljubljana (ODKLJ)
Opening hours in July and August: 8 a.m. - 3 p.m., Wednesdays 8 a.m. - 5 p.m., Saturdays closed.
 More... 

Subject Headings    Textbook    Zebra   Research guides
  • Slovensko kulturno-kreativni delavec v času Covid-19 [Elektronski vir] : raziskava : II. del : jesen 2020
    Matjaž, Eva ; Černič, Polona ; Kosi, Teja, 1996-
    1.578 kulturno-kreativnih delavcev iz vseh ključnih ustvarjalnih podsektorjev je od 29. septembra in do pričetka druge ustavitve življenja v Sloveniji, 25. oktobra 2020, sodelovalo v drugem, ... jesenskem merjenju, kako covid-19 epidemija vpliva na njihovo delo in življenje. Tako kot spomladi, smo tudi tokrat v raziskavo vključili vse delavce, ne glede na pravni status: študente, delavce prek avtorskih pogodb, samozaposlene v kulturi, samostojne podjetnike, zaposlene v podjetjih in v zasebnih zavodih, društvih in zadrugah ter zaposlene v javnih zavodih ter tudi neprijavljene delavce. Jesenski izsledki potrjujejo spomladanske napovedi o visoki stopnji ogroženosti številnih profilov delavcev in o hitrem slabšanju razmer v sektorju: 1. Delavci ocenjujejo, da bo promet v kulturno-kreativnem sektorju v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upadel za skoraj 40 %. Povprečna vrednost izgubljenih poslov do konca septembra znaša 16.582 evrov, do konca leta 2020 je dodatni izpad prihodka ocenjen še na 9.540 evrov. 2. Najbolj prizadete panoge so bile identificirane že spomladi: kulturni in kreativni turizem, film in AV, glasba, uprizoritvene umetnosti, fotografija ter moda in oblikovanje tekstilij. V teh panogah se je vsaj trem četrtinam delavcem letošnji mesečni prihodek znižal oziroma zelo znižal. 3. 57,7 % delavcev zasluži do 1.000 evrov neto mesečno. Le 17,3 % jih zasluži nad 1.500 evrov. Letos se je dohodek dvem tretjinam delavcem znižal oziroma zelo znižal. Znižal oziroma zelo znižal se je tudi dohodek v 70 % njihovih gospodinjstev. 4. Skoraj vsak peti delavec dela trenutno nima, 40 % delavcev ga ima nekaj, a ne dovolj, in prav tolikšen delež do konca leta dela nima zagotovljenega. Tri četrtine vseh delavcev je od pričetka epidemije že dobilo odpoved posla. 5. Najbolj prekarizirani delavci so tudi najslabše plačani in tem delavcem se je v epidemiji zaslužek tudi v največji meri znižal. Zaznano je hitro povečevanje razlik med delavci v javnih, varnejših zaposlitvah in prekarnimi zasebniki. 6. Štirje od desetih delavcev do državne pomoči, čeprav bi jo potrebovali, niso bili upravičeni, oziroma pomoč, ki so jo prejeli, ni zadostovala. Ti delavci so v tretjini primerov zato, da prebrodijo finančno stisko, za posojilo prosili bližnje. 7. 56,8 % anketiranih vladne ukrepe za pomoč sektorju na petstopenjski lestvici ocenjuje kot nezadostne (1), nadaljnjih 28,6 % kot zadostne (2). Delavci ocenjujejo, da vlada pri pomoči namerno ignorira in z ukrepi diskriminira kulturno-kreativni sektor ter da Ministrstvo za kulturo namesto nudenja pomoči z zavlačevanjem nujnih nalog delavce spravlja v še večjo stisko. 8. Delavci so izrazili prepričanje, da bo ta kriza imela več in dolgotrajnejše učinke kot finančna kriza izpred desetletja, in ne verjamejo, da bo v letu 2021 epidemija že za nami. Poročajo o doživljanju številnih psiho-socialnih in ekonomskih stisk: občutijo strah in tesnobo, izčrpanost, pojavlja se občutek nesmisla in osamljenosti. Vse več jih drsi v revščino: obračajo vsak evro, imajo težave s plačevanjem najemnine in osnovnih računov. 9. Že pomladi smo identificirali nizko odvisnost sektorja od javnega financiranja in jeseni se ti izsledki še enkrat potrjujejo. 18,3 % virov prihodkov v letu 2019 so predstavljali razpisi na lokalni, državni in EU ravni, 70,1 % prometa predstavlja delež od prodaje izdelkov in storitev. Posredno iz razpisov naj bi bilo financiranih še 11,3 % prodajnega prometa. Skratka, odvisnost od razpisnih sredstev kulturno-kreativnega sektorja je tudi z upoštevanjem posrednega financiranja prodaje iz razpisov nizka, 29,6 %, kar izpodbija ustaljena prepričanja o veliki odvisnosti tega sektorja od javnega denarja. 10. Skoraj vsak tretji delavec mora za preživetje opravljati dodatne dejavnosti, ki niso povezane z njihovim poklicnim poslanstvom. V polovici primerov so ta dela izven kulturno-kreativnega sektorja. Najpogosteje gre za opravljanje gostinskih poklicev, nego in varstvo, čiščenje, delo v prodaji, poučevanje, administrativno delo ter različna fizična in dostavna dela. 11. Delavci so izpostavili nujnost snovanja in implementiranja dodatnih rešitev za čimprejšnje reševanje sektorja. Predpogoj za ustrezne rešitve je vzpostavitev kakovostne komunikacije med KKS zagovorniki in vlado (oziroma Ministrstvom za kulturo). Predlagajo številne konkretne rešitve spodbud za sektor, najpogostejše so: uvedba bonov za kulturo, vpeljava univerzalnega temeljnega dohodka za vse državljane brez dodatnih pogojev in začasne davčne olajšave, ki bodo spodbudile okrevanje sektorja.
    Type of material - research report ; adult, serious
    Publication and manufacture - [Ljubljana] : Poligon kreativni center : MAO, Center za kreativnost, december 2020
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 149105667

    Link(s):

    https://www.poligon.si/wp-content/uploads/2020/12/KKS-in-COVID-jesen-2021.pdf

Shelf entry