Namen prispevka je aktualizirati naklon kot morfoskladenjsko kategorijo, ki presega glagolske (naklonske) oblike in upovedovalno sega v skladnjo povedi kot zaključenega sporočila. Predstavljena so ...naklonska sredstva, tako glagolska kot neglagolska in skladenjskorazmerna, in različne možnosti njihove uporabe za izražanje upovedovalnega naklona v slovenščini. Upovedovalni vidik združuje tvorca in njegovo sporočanjsko usmerjenost s t. i. morfoskladenjsko naklonsko določitvijo znotraj povedi in tako vzpostavlja osnovno razmerje med pragmatiko, semantiko in sintakso. In upovedovalni vidik tvorca se je potrdil kot ključen in zato izhodiščen tudi za prikaz naklonskosti oz. naklonskih zmožnosti upovedovanja različnih sporočanjskih vlog oz. vzorcev. Upovedovanje omogoča tudi ločevanje med propozicijsko naklonskostjo znotraj povedka in nepropozicijsko naklonskostjo, ki ni in ne more biti sestavina siceršnjih propozicijskih enot; nepropozicijski so navadno izpridevniški lastnostni prislovi, členki in medmeti.
Clenki vnasajo v obstojece besedilno sporocilo se tvorcevo sosporocilo in s tem v ze upovedeni prostor se tvorcev prostor in likrati se razmerje med obema. Tvorcev prostor je vezan na istocasnost ...tvorjenja besedila in na tvorcevo vsevednost oz. vseobvadovanje trenutka govorjenja. Clenki so kot besede konteksta v vsakem primeru okoliscinske besede; gre za ubesedeno hkratno vecprostorskost v besedilu, vsaj za vsebinsko propozicijsko in tvorcevo interpretacijsko; clenki torej laliko vnasajo razmerje med upovedeno propozicijo in tvorcevo interpretacijo ali pa vzpostavljalo znotrajbesedilno razmerje med dvema propozicijama. V prispevku bodo predstavljeni z vidika izrazanja prostora - torej kot razmerijske metafore prvotno zunajokoliscinskih prostorskih prislovov oz. prislovnih zaimkov tipa blizu, okoli, dalec, nekje, nekam, tam, ki omogocajo metaforicni pomenski prenos od nedolocne posplosene prostorskosti v zgolj razmerijske pomene pribliznosti, omejenosti, nedolocene kolicinskosti in se naprej v vrednotenje ali poudarjanje upovedenega v besedilu; vzpostavljajo se razmerja prostor/cas razmerja vrednotenje/poudarjanje. Z vidika prvotnega/ izhodiscnega prislovnega/prostorskega pomena se veze moznost sirsega ali ozjega izrazanja razmerijskih skill pomenov oz. razlicne zmoznosti razmerijskih skill pomenov so odvisne od prvotnega/izhodiscnega prislovnega pomena; s pomenskim vidikom oz. z zmoznostjo izrazanja razlicnih razmerijskih pomenov se vzajemno povezuje funkcijski vidik, ki poudarja bodisi medosebno/medudelezensko rabo ali povezovalno ( medpropozicijsko) besedilno rabo. Clenek je samostojna skladenjskofimkcijska besedna vrsta oz. skladenjskofimkcijski modifikator,3 ki pa nima niti predmetnega niti slovnicnega samostojnega pomena niti ni oblikovno dolocena, in kot fimkcijsko razpomenjena ali besedilno omejena besedna vrsta - saj jo sproti doloca (sele) konkretna skladnja - je tudi stavcni neclen oz. modifikator tipa seveda. Zaradi poimenovanja besedilnih spremnih okoliscin je clenek laliko tudi t. i. stavcni prislov,4 pogosteje pastavek; laliko ga opredelimo tudi kot razmernopomenski izrek. Dinamicnost in stavcna povednost clenka je potijena tudi z oznako »adverbialno rabljene glagolske ob like z zakritim glagolom« (Jesenovec 1944: 529). Clenki so vnasalniki novih pomenskih razmerij in likrati tudi spreminjevalniki pomenskih razmerij, s tem v besedilo vnasaj tudi govomo dinamiko. Njihovo prvenstveno besedilno in fimkcijsko vlogo odrazajo oz. morajo odrazati tudi funkcijske slovarske razlage, ki clenek opisujejo kot ubesedeno (slovarsko) referenco z govomim dejanjem.5 Dodatno poudarjanje funkcijskosti je trditev9, da so clenki posledica pomenskega praznjenja besed, in tako ohranjajo samo se vlogo pomenskega niansiranja dolocevanih besed v neposredni blizini, tj. vsebini besed v neposredni blizini dodajajo zgolj spremne okoliscine. V ruskem jezikoslovju so poimenovani tudi kot clenki vezavno-prislovnega (prehodnega) tipa, ki zaradi vezniske nadstavcnosti izrazajo modalnost celotne povedi in maniro govora (Vinogradov 1947: 733-37). Skladenjskopomensko odprtost clenkov izrazajo tudi angleska poimenovanja subordinating conjuction /subordinator.10 Po Quirkovi slovnici so oznaceni tudi kot podrazredi prislovov (subclass of adverbials) ali kot podredni deli povedja (predication subjuncts), ki izrazajo osebno usmeritev (subject-orientation) z razlicnimi vrstami naklonskosti. Ta 'ozji osebni vidik',* 11 ki vkljucuje povedje in govorca, je vezan na prisojevalno razmerje, in najveckrat dodaja se vljudnost, poudarjanje in izpostavljanje.12 Prvotnemu funkcijskoin razvrstitvenostrukturnemu vidiku se kot drugotni pridruzuje pomenski vidik, ki dolocenim funkcijam daje se razlicne kombinacije pomenskih sestavin (PS); njihova funkcijska poudamost laliko zdruzuje pomenske sestavine (PS) 'poudamosti', 'samoumevnosti', 'izvzemalnosti', 'dodajalnosti' in 'presojevalnosti': Gre predvsem za ironijo do samega sebe; Slacil se je, povsem se je razgalil. * túdi naklonski custveni (Nc) krepi trditev: To pa je tudi vse, kar so laliko storili; Ti si pa tudi pameten! |Nic vec kot to| // izraza ocitek, nejevoljo, zacudenje: Ta pa se mora tudi v vse vmesati Je pa tudi kaj boljsega! |0 tem raje ne bi ...| > povzemalni dodajalni (Pd) uvaja sir so veljavnost trditve Tudi tokrat mu je uspelo; Njej se je tudi to zgodilo |Treba dodati, da niso edini| > povezovalni poudarni (Ppoudar) stopnjuje povedano z dodatno trditvijo Mnogi so zboleli, nekateri tudi umrli; Odnehali so tudi najbolj vzdrzljivi |Celo, Ne bi pricakovali| // v nikalnih stavkih poudaija zanikanje: Takih stvari tudi v sanjah ne podozivis!; Tudi malo ne pazi na svoje zdravje! |Celo, Kar bi bilo prej mozno| // navadno v zvezi ne le, ne samo - ampak tudi stopnjuje prej povedano: Ni samo govoril, ampak tudi delai |Poleg tega| > povezovalni povzemalni (Ppovze) uvaja dejstvo, kljub kateremu se dejanje uresnici Tudi ce bi hotel, ne bi sind tega narediti! |Nic ne pomaga!|; sin. cepráv, cetúdi
Ker se je vid razvijal vzporedno z razpadanjem starega ?asovnega sistema, je lahko obdrzal veliko lastnosti izginulih ?asov - vid je torej bistvena vezna kategorija med glagolskimi ?asi in dolo?enim ...glagolskim pomenom in hkrati je vid v stalni soodvisnosti s ?asom v konkretnem besedilu,13 kar dokazujejo primeri kot To mi danes ne tekne (nedov.) nasproti Ve?erja je vsem teknila (dov.), Tvegal je za prijatelja (dov.) nasproti S tem tvega posmeh (nedov.), Ni ubogal nasveta (dov.) nasproti Rad uboga (nedov.). v slovens?ini je bilo opozorjeno na primere t. i. vidske tekmoval- nosti, vezane na ?asovni potek v povedi, npr. Sem ze ve?erjal - Sem ze pove?erjal, Vedno smo k obstoje?emu doprinesli tudi nekaj novega - Vedno smo k obstoje?emu doprinasali tudi nekaj novega ipd. (Me r se 2006: 167). na mozno razli?no vedenje nedovrsnika v pretekliku in prihodnjiku pa je opozorjeno s primeri Temperatura se je dvigovala 'visala, padala in spet visala', Temperatura se bo dvigovala 'vedno samo navzgor, brez nihanja' (... 2007: 71); nedovrsnik v prihodnjiku samo potrjuje tudi pomembno vlogo opazovalca, z izhodis?em v sedanjosti.14 sedanjiska stanjskost se lahko izrazi tudi s preteklim dovrsnikom, npr. Stric se je ze vrnil iz Ljubljane (To po rIsI? 1982: 256), dovrseno dejanje pa lahko tudi preteklim nedovrsnikom, npr. Me je kdo klical danes? (To po rIsI? 2000: 350).15 za slovens?ino je tipi?en dovrsni sedanjik v vlogi prihodnjika npr. pri determiniranih/enosmernih glagolih premikanja s predponskim obrazilom po-: pojdem, poletim, popeljem, npr. v znani narodni pesmi Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Dovrsno dejanje v prihodnosti pa je lahko izrazeno tudi z nedovrsnim sedanjikom, npr. Jutri pla?am ra?un; pri kombinaciji dveh ?asovnih okvirov, tj. ponavljalnost in pretekli ?as, lahko imamo tudi primere kot Vsak dan je kupoval ?asopis - Vsak dan je kupil ?asopis. 3.1.1.1 v nasprotju z vidom se ?as bistveno redkeje leksikalizira in primer so sedanjiske oblike denimo, recimo, vzemimo, ki jim sskj pripisuje dva skupna po- mena, eksplicitneje pa jih ne poveze, npr. s kvalifikatorskim pojasnilom v ?lenkovni rabi. Te tri oblike (po sskj) druzita vsaj dva pomena: a) 'Uvaja povedano kot izho- dis?e za razmisljanja ne glede na resni?nost': Denimo, da je tako, kako zdaj ukrepati naprej, Recimo, da za?ne goreti, kaj bos najprej naredil, Vzemimo, da bodo prisli vsi; b) 'Uvaja konkretne prikaze za sirsi, splosnejsi pojem': Ponekod, denimo na de- zeli, Dobro bi bilo gojiti sport, recimo kolesarjenje, kosarko, Zakaj se ne ukvarja s sportom, vzemimo na primer s kolesarjenjem. Leksikalizirane sedanjiske oblike imajo tudi glagoli gledati (Samo gledam '?udim se', kaj se dogaja), drzati (Drzi se! = pozdrav), paziti (Pazi! = opozorilo), re?i (Temu se re?e ... 'se poimenuje'), zdeti (Zdi se, da ... 'kaze se'). na nastete in druge oblike bi moral slovar glede na poseben (na- klonski) pomen in na oblikoslovno-skladenjsko rabo opozoriti. Vedno pogostejsa je pogovorna naklonska raba glagola rabiti, ko ta izgublja polni pomen in se zaradi oslabljenega pomena lahko tudi naklonsko uporablja, npr. Ne kmet ne mestjanar se ne rabi spravljat na ubogo zival (Gigafida 2011, knjiz.: Ne kme- tu ne mes?anu se ni treba znasati nad ubogo zivaljo), Mene do sedaj se niso rabili sle- pat po snegu (Gigafida 2011, knjiz.: Mene do sedaj se ni bilo potreba/potrebno vle?i po snegu.). ?e odmislimo mozne vplive drugih jezikov, je verjetno vedno pogostejsa naklonska raba glagola rabiti ob nedolo?niku, npr. Rabim to delati / Ne rabim tega delati (pog.) namesto Moram to delati / Ni mi treba tega delati tudi druzbeno pogo- jena oz. lahko sklepamo, da odraza neko stanje v druzbi, ko je v ospredju potreba s 'potrebovati oz. rabiti' pred kakrsno koli obvezo z 'morati'. v jeziku pa se to odraza tako, da sicer pomensko samostojni glagol rabiti, ki izraza predvsem potrebo, posto- poma prevzema tudi vlogo naklonskega oz. odnosnega glagola tipa morati ob kate- rem koli drugem vsebinskem glagolu, npr. Za solo mora imeti novo obleko ? Za solo potrebuje novo obleko ? Za solo rabi novo obleko ? Za solo rabi imeti novo obleko (pog.); prav zveza Rabim imeti jasno pokaze, kako glagol rabiti ob drugem glagolu izgublja svoj samostojni pomen, tako se nadaljujemo Za solo si rabi kupiti novo oble- ko namesto Za solo si mora kupiti novo obleko. Da raba zaenkrat ostaja predvsem v mejah pogovarjalnosti, nam razkrivajo primeri s pogovarjalnim nedolo?nikom (brez kon?nega -i) v t. i. spletni slovens?ini, ki prosto komentira vsakdanje razmere, npr. To rabim imet' za to delo (pog. namesto: To moram imeti za to delo), Za ta poklic ne rabis znat' vozit' avta (pog. namesto: Za ta poklic ni treba voziti avta). s tovrstno na- klonsko rabo glagola rabiti se navsezadnje izgublja tudi moznost izrazanja razli?ne stopnje osebnosti oz. neosebnosti v smislu, da se sporo?ili Za to delo moras (znati) govoriti slovensko ali Za to delo je treba (znati) govoriti slovensko izrazijsko poeno - stavi v osebno ali manj osebno Za to rabis (znati) govoriti slovensko (pog.). 3.2.2 Glagol klicati v pomenih 'imenovati (se), uporabljati ime' in 'imeti ime' ima stilno zaznamovano pogovorno rabo zlasti v nagovorni dialoski rabi - zaznamovana raba za pomen 'imenovati, uporabljati ime' je Kako se kli?es?, isto bi lahko neza- znamovano izrazili kot Kako se /sam sebe/ imenujes / Katero ime uporabljas zase? za pomen 'imeti ime' je nezaznamovana raba Kako ti je ime?, za pomen 'imenovati, uporabljati ime' so tudi nezaznamovane moznosti Kako te kli?ejo?, Kako te imenu- jejo / Katero ime uporabljajo zate? in za pomen 'imeti ime' je nezaznamovana raba Kako ti je ime. Skoda, da samo zgled pod ?etrtim pomenom glagola klicati v sskj ponuja razlikovanje med pomenoma 'poimenovati, uporabljati ime' in 'imeti ime': Vsi jo kli?ejo Mojca, ?eprav ji je ime Marija v pomenih 'kako jo kli?ejo/poimenujejo, Katero ime uporabljajo' in 'Kako ji je ime'; je pa to pomensko razlikovanje bistveno za utemeljitev rabe Kako te kli?ejo? in Kako ti je ime?
Kot re?eno, tako informativno kot problemsko branje monografije nam ponudi glavna podro?ja znotraj tolma?enja kot procesne dejavnosti in znotraj tolma?eslov- ja kot samostojno razvijajo?e se vede: 1) ...Izobrazevanje tolma?ev s poudarkom na mednarodnem sodelovanju pri izobrazevanju in s predstavitvami pou?evanja kon- sekutivnega in simultanega tolma?enja, 2) Konferen?no tolma?enje s predstavitvijo tolma?evega statusa in procesa tolma?enja v ustanovah in 3) Tolma?enje za skupnost s problematiziranjem ?lovekovih jezikovnih pravic v sodobnih multikulturnih oko- ljih. Ravno tolma?enje za skupnost vklju?uje najve? razli?nih okolij in skupnosti, pospremljenih z izrazito neenakomerno razdelitvijo druzbene mo?i med udelezenci. Posebej poudarjena okolja tolma?enja za skupnost so npr. azilni domovi, zdravstve- ne ustanove, krizna (vojna) obmo?ja. V zvezi s tovrstnimi tolma?enji, tj. tolma?enji glede na okolje, so za boljso kakovost tolma?enj dragocene temeljite analize posame- znih specifi?nih govornih situacij in diskurzov. In na vse nasteto opozarja dvanajst razprav, ki tudi jezikoslovcu odpirajo nove druzbene dimenzije, v katerih se jezik razvija in katerim se jezik mora prilagajati oz. podrejati. Tolmaski vidik nam torej omogo?a vpogled v druzbenost jezika v najsirsem pomenu besede.
Obsezna slovanska ve?avtorska monografija, ki je bila predstavljena na mednaro- dnem slavisti?nem kongresu v Minsku avgusta 2013, je dvodelna - obsega razpravni del s poudarki na jezikovni situaciji ...v Belorusiji, Ukrajini, Poljski, v bivsih drzavah SFR Jugoslavije, zlasti v Hrvaski in Bosni in Hercegovini, in o statusu slovanskih jezikov kot manjsinskih v Nem?iji; drugi del, se veliko bolj informativni, je anketni pregled jezikovnih pravic (141-587) po vprasanjih, ki so hkrati tematska izhodis?a za problemsko predstavitev stanja posameznega jezika in njegove uporabe: 1) Jezikovna pravica kot ustavna pravica, 2) Zakoni o jeziku, 3) Pojmovnik uradnih terminov o jeziku, ki so uporabljeni v zakonodaji, 4) manjsina in manjsinski jeziki, 5) Jezik v medijih, 6) Jezik kulturnih ustanov, 7) Jezik in drzavljanstvo, 8) Jezik - podjetnistvo in zaposlovanje, 9) Jezik v srednji in visoki soli, 10) U?ni jezik, 11) Zakonodaja o jeziku, 12) Sankcije glede jezika, 13) Kompetence pri reguliranju jezikovne rabe, 14) Razno - dodatni komentarji. V poglavju Skupni pregled jezikovnih pravic v slovan- skih drzavah se pri posameznem vprasanju zvrstijo opisi specifi?nega jezikovnega stanja v vsaki od vklju?enih drzav (po abecednem redu); na vsako vprasanje torej sle- di sklop odgovorov za vse nastete v anketo vklju?ene slovanske drzave, kar omogo?a primerjalno-problemski vpogled na trenutno resevanje posameznih jezikovnih vpra- sanj v posamezni drzavi in v manjsinski skupnosti. V poglavju Jezikovne pravice v posameznih slovanskih drzavah sledi se komplet odgovorov na vsa zgoraj navedena vprasanja (tj. na stirinajst vprasanj) za vsako drzavo posebej.
Kot je to v navadi, je bila nasa udeleiba vnaprej pospremljena z objavljenimi referati: tokrat v Jezikoslovnih zapiskih 1911 (2013) s podnaslovom Slovensko in slovansko. Poleg zgoraj omenjenih ...kolegov sta svoja prispevka za Minsk objavila tudi Mira Kranjc Ivic (FF UM) in Matej Sekli (FF UL). To stevilko Jezikoslovni zapiskov je uredil kolega Peter Weiss v sodelovanju s predsednico Slovenskega slavisticne komiteja Alenko Alenka Sivic Dular. Tokratno slovensko zastopstvo je bilo v celoti jezikoslovno, kar je, vsaj upam, Cisto nakljucje. Ne glede na materialne in sicersnje razmere v nasi slovenisticni in slavisticni stroki bi bilo namrec smotrno, da Slovenci izkoristimo dodeljeni udelezenski delez na tako velikih strokovnih srecanjih, in po moznosti zastopamo tudi razlicna podrocja znotraj slovenisticne in slavisticne stroke. Tokrat smo zastopali sodobni slovenski jezik, etimolosko-onomasticno podrocje slovensCine in zgodovinskorazvojni vidik slovensCine. Razen Alenke Sivic Dular, ki je kot clanica Mednarodnega slavisticnega komiteja imela se druge obveznosti, smo drugi slovenski udelezenci veCinsko imeli dye nalogi, in sicer predstavitev referata v doloceni sekciji in aktivno udelezbo v tematskem bloku dolocene Komisije; Slovenci smo tokrat aktivno sodelovali v Etimoloski komisiji, v Komisiji za besedotvorje slovanskihjezikov in v Komisiji za slovnicno zgradbo slovanskihjezikov.
