Članek se ukvarja s položajem naslonskega niza v vezniškem stavku v slovenski zloženi povedi. Mesto veznika definira kot ničto mesto na začetku stavka, naslonski niz pa stoji na prvem ali drugem ...mestu, torej takoj za veznikom ali za prvim stavčnim členom. Članek pokaže položaj naslonskega niza glede na skupine razmerij, v katerih se pojavlja, v prirednih razmerjih pa opiše še položaj naslonskega niza glede na število in ponavljanje udeležencev. Glavno vlogo pri položaju naslonskega niza imata razmerje med stavkoma in veznik.
Prispevek se opira na skoraj stoletje staro tezo Vinogradova in drugih ruskih jezikoslovcev, ki velja za slovanske jezike, namreč da bi bilo bolje kot o dvojici priredje – podredje govoriti o ...različnih stopnjah odvisnosti med stavki znotraj zložene večstavčne povedi. Tako lahko poleg stavčnočlenskih odvisnikov kot samostojno enoto vpelje (tudi) nematična nestavčnočlenska dopolnila; ta predlagana enota doslej še ni bila deležna podrobnejše sistematične obravnave. Članek poskuša zajeti čim več z vezniki in vezniškimi sredstvi (so)izražanih pomenov.
Prispevek analizira rabo slovenskih veznikov dokler in dokler ne na začetku in sredini večstavčne povedi. Pogosteje se pojavlja dokler ne, raba obeh pa je izrazito pogostejša na sredini povedi. ...Veznika sta analizirana kot del niza permutacij dejanj z izmenjevanjem dovršnika (DV) in/ali nedovršnika (NDV) ter veznika na treh mestih: veznik + glagol + glagol; glagol + veznik + glagol (1 x 2 x 2; 2 x 1 x 2). Pri dokler na vsaj enem mestu v permutacijah izrazito prevladuje nedovršnik, pri dokler ne dovršnik; najpogostejši permutaciji sta dokler NDV NDV in NDV dokler NDV ter dokler ne DV NDV in NDV dokler ne DV. Pri redkejših permutacijah je opazen prehod pomena povedi iz časovnosti proti pogojnosti. Dokler ne uvaja pleonastično zanikanje, a je ob izhodiščni nepredložni tožilniški vezavi kljub temu prevlada rodilnika zaradi formalne prisotnosti zanikanja zelo izrazita.
Prispevek obravnava tipologijo slovenskih podredno zloženih povedi, kakor se je izkazala z vidika različnih stopenj odvisnosti, s tem da najvišjo stopnjo odvisnosti med odvisnim in matičnim stavkom ...izražajo stavčnočlenski odvisniki (in znotraj njih vezljivi), nižja stopnja je izražena z nestavčnočlenskimi odvisniki, ki hkrati nakazujejo prehod v zgolj vzporednost dveh propozicij. Tipologija se omejuje na odvisnike, ki znotraj izhodiščne matične propozicije zasedajo vlogo stavčnih členov ali njihovih delov, zato so stavčnočlenski odvisniki.
Prispevek prikazuje lastnosti odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi. Odnosnica je zaimek, samostalnik ali prislov, ki stoji v matičnem stavku, izraža funkcijo odvisnika in deluje kot most med ...matičnim stavkom in odvisnikom ter je obvezna sestavina podredno zložene povedi. Njena pomembnost se razlikuje glede na razmerje, ki ga uvaja: najpomembnejša in najpogosteje izražena je v oziralnih odvisnikih, v vzročnostnih odvisnikih pa je njena vloga najmanjša. Odnosnica lahko poleg vzpostavljanja podrednega razmerja tudi natančneje opredeli vsebino odvisnika.
Prispevek obravnava povedkov prilastek v slovenščini. V prvem delu opiše njegove lastnosti, drugi del pa je namenjen korpusni analizi, pri kateri smo se trudili najti čim več primerov povedkovih ...prilastkov. Poleg pridevnikov in samostalnikov, ki nastopajo v povedkovem prilastku, obravnavamo tudi glagole, ki nastopajo v jedru povedka. Najpogosteje v jedru povedka nastopajo glagoli procesov in premikanja. Najpogostejši pridevniki v povedkovem prilastku označujejo začasno lastnost.
Prispevek obravnava povedkov prilastek v slovenščini. V prvem delu opiše lastnosti zgradb, v katerih se pojavlja, drugi del pa je namenjen korpusni analizi, pri kateri smo se trudili najti čim več ...primerov povedkovih prilastkov. Poleg pridevnikov in samostalnikov, ki nastopajo v povedkovem prilastku, obravnavamo tudi glagole, ki nastopajo v jedru povedka. Najpogosteje v jedru povedka nastopajo glagoli procesov. Najpogostejši pridevniki v povedkovem prilastku označujejo začasno lastnost.1
PDF
