Kulturna ekologija, ki razlaga človeško kulturo na osnovi evolucijske teorije in s pomočjo ekoloških pojmov, pripiše književnosti v ekosistemu kulture posebno mesto in ekološko funkcijo. V pričujočem ...príspevku je na podlagi Zapfovega kulturnoekološkega funkcijskega modela književnosti predstavljen Geistrov roman Risarica (2012), v katerem so prepoznavne značilnosti kulturnokritičnega metadiskurza, imaginativnega protidiskurza in reintegrativnega interdiskurza. Geister se zavzema za neantropocentrično etiko narave, zagovorništvo narave razlaga v naravoslovnih esejih, strokovnih knjigah in člankih, na estetski način prihaja do izraza tudi v njegovih leposlovnih delih.
Literary science, like other sciences, has since the 1990s been intensively responding to anthropogenic climate change in an environmental and socio-cultural context. Climate issues have in ...literature been narrated in an aesthetic manner, appealing to the reader through stories, stirring emotions in the reader, inviting the reader to reflect on certain values and to behave in an environmentally friendly manner. The present study focuses on a novel about climate change, which in the framework of the environmental genre occupies a space of much importance and which in the 1990s initially gained popularity in the Anglo-American linguistic context. Its structure includes elements of other genres, especially those of science fiction and thrillers. Recently, however, it has distanced itself from fantastic scenarios, moving towards realistic encounters with climate change that can be classified as environmental risk narratives, as illustrated by the example of the novel Zgodovina čebel (The History of Bees) by the Norwegian author Maja Lunde. Climate change is also presented in the novels Na Klancu by Tina Vrščaj and Primerljivi hektarji by Nataša Kramberger.
Na antropogene podnebne spremembe kot ekološki in družbeno-kulturni problem se od devetdesetih let prejšnjega stoletja intenzivneje odziva tudi literarna veda. Književnost o podnebni problematiki pripoveduje na estetski način, bralca nagovarja z zgodbami, v njem prebuja emocije, vabi ga k premisleku o vrednotah in okoljskem obnašanju. V pričujoči raziskavi se osredinjamo na roman o podnebnih spremembah. V okviru ekoloških žanrov zavzema pomembno mesto in se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja najprej uveljavil v angleško-ameriškem jezikovnem prostoru. V svojo strukturo vključuje prvine drugih žanrov, zlasti znanstvene fantastike in trilerja. V zadnjem času se od fantastičnih scenarijev odmika k tematizaciji realnih izkušenj s podnebnimi spremembami. Umestiti ga je mogoče v ekološki riziko narativ, kar je opisano na primeru romana Zgodovina čebel norveške pisateljice Maje Lunde. Podnebne spremembe so predstavljene tudi v romanih Na Klancu Tine Vrščaj in Primerljivi hektarji Nataše Kramberger.
Kulturološke raziskave opozarjajo, da zahtevajo ubeseditve nenemških narodov v AvstroOgrski, kakor se razkrivajo v dominantnem nemškem diskurzu, več raziskovalne pozornosti in kritično branje, ki naj ...razgali mit o večkulturni in nadnacionalni Avstro-Ogrski. Njen kulturni kolonializem je skonstruiral negativne, celo sovražne podobe tujega/drugega. V pričujoči razpravi1 so v Bartschevem romanu Das deutsche Leid, ki vsebuje prvine nemškega nacionalizma, predstavljene tako podobe Slovencev z vidika tujega/drugega kakor tudi asimetrična nemško-slovenska dvokulturnost na Spodnjem Štajerskem v času narodnostnih bojev in močne germanizacije pred prvo svetovno vojno.
Prispevek najprej predstavi Foucaultovo dvojno pojmovanje heterotopije in Böhmejevo razumevanje atmosfere v okviru ekološke estetike narave, nato se osredini na heterotopije vrtov v Tavčarjevih ...črticah in noveletah ter jih opazuje tudi z ekokritiškega vidika. V čustveno, mestoma impresionistično ubesedenih vrtovih, ki referirajo tudi na stvarne lokacije, je prepoznavna matrica locusa amoenus. Zapisujejo se kot drugi prostori, največkrat v vlogi romantične heterotopije, kar pomeni, da od referenčnih družbenih prostorov 19. stoletja niso povsem izolirani, ampak vzpostavljajo z njimi relacijska razmerja, jih zrcalijo in spodkopavajo.
Kulturološke raziskave opozarjajo, da zahtevajo ubeseditve nenemških narodov v Avstro-Ogrski, kakor se razkrivajo v dominantnem nemškem diskurzu, več raziskovalne pozornosti in kritično branje, ki ...naj razgali mit o večkulturni in nadnacionalni Avstro-Ogrski. Njen kulturni kolonializem je skonstruiral negativne, celo sovražne podobe tujega/drugega. V pričujoči razpravi1 so v Bartschevem romanu Das deutsche Leid, ki vsebuje prvine nemškega nacionalizma, predstavljene tako podobe Slovencev z vidika tujega/drugega kakor tudi asimetrična nemško-slovenska dvokulturnost na Spodnjem Štajerskem v času narodnostnih bojev in močne germanizacije pred prvo svetovno vojno.
Ekokritika se je kot posebna disciplina literarne vede uveljavila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja najprej v anglo-ameriškem prostoru in nato razširila po evropskih ter azijskih državah. Po ...začetni omejenosti na preučevanje podob in posameznih žanrov narave je v svoje raziskovalno področje vključila različne teoretske koncepte narave, odnose med kulturo in naravo ter človekom in okoljem oziroma književnost v celoti ter pomembno prispevala k spoznanju, da je človek določen ne le z družbenimi razmerji, marveč v enaki meri tudi z naravnim okoljem. Prispevek se osredinja na razvoj ekokritike, njena predmetna področja, vprašanja v zvezi z ekološko funkcijo književnosti in na posamezne prvine ekokrotoške analize književnega besedila.
PDF
