Drawing on professional discourses, the organisation, and status of artistic production in publishing for children in socialist Yugoslavia (1945–1991) and by the conceptual bridging of social ...reproduction theory, this article turns to artistic work for children as productive and social reproductive work and to the social construction of its value in order to reflect on the reasons of the relative feminisation of this work.
Oslanjajući se na profesionalne diskurse, organizaciju i status umjetničke produkcije u izdavaštvu za djecu u socijalističkoj Jugoslaviji (1945. – 1991.) i konceptualno povezujući teoriju socijalne reprodukcije, autorica razmatra umjetnost namijenjenu djeci kao proizvodni i društveno reproduktivni rad te društvenu konstrukciju njegove vrijednosti kako bi proučio razloge relativne feminizacije toga rada.
Preko ikonografske in medijske analize izbranih del umetnice Anne Ehreinstein in skozi vizuro družbenoreproduktivne teorije besedilo tematizira delo na hiperženskosti oziroma delo lepote (delo na ...lastnem izgledu) kot družbenoreproduktivno delo in na ta način ponudi svež pogled na ospoljene aspekte proizvodnje umetniške subjektivnosti kot dela umetnosti. Poglavitne metode, ki jih Anna Ehrenstein uporablja v svojih večmedijskih delih, so montaža najdenih posnetkov s spleta, intertekstualna uporaba kritičnih besedil ter samoupodabljanje. Članek se posveti delu, ki predhodí načine tega samoupodabljanja, ki umetnico predstavljajo kot mlado, lepo in kritično diasporično umetnico delavskega razreda in globalnega juga. To delo je v besedilu označeno kot delo lepote ali delo, ki ga umetnica investira v proizvodnjo ženskosti s predpono ali z določenim presežkom: hiperženskosti. Prispevek sledi naslednjim analitičnim korakom: proizvajanje umetniške subjektivnosti najprej umesti znotraj dela umetnosti, nadalje pa delo na videzu hiperženskosti uvrsti k delu lepote kot družbenoreproduktivem delu, ki ga morajo predvsem žensko ospoljene osebe investirati v svoj videz kot predpogoj vstopa in uspešnega delovanja znotraj sfere produktivnega (načeloma plačanega) dela. Prispevek hiperženskost motri tudi z gledišča, kjer se v soodnosu z globalizirano vizualno kulturo vzpostavlja v samih obravnavanih umetninah, sprašuje pa se tudi po njenih družbenih vlogah. Feministična kritika avtonomne umetnosti že vrsto let opozarja na ospoljenost koncepta avtorstva kot navdihnjenega in genialnega moškega subjekta, pripadajočega predvsem višjim družbenim razredom. Znotraj polja t.i. avtonomne umetnosti so vprašanja #jaztudi ključno vezana prav na normativne koncepte ,prave· umetniške subjektivnosti kot predvsem moško ospoljene, višje ali srednjerazredno pozicionirane in bele subjektivnosti iz geopolitičnih in gospodarskih ,centrov·. Vprašanje - Kako delovati kot ,(samo)označena ženska· v polju avtonomne sodobne umetnosti? - pričujoče razmisleke odpira napram širšim kritičnim pretresom načinov vzpostavljanja umetniške subjektivnosti in avtoritete znotraj avtonomne umetnosti.
