Prispevek povzame razumevanje paremioloških enot v frazeologiji in predstavi vpliv teorije češkega jezikoslovca F. Čermáka v slovenskem prostoru. Prizadeva si odgovoriti na vprašanje, zakaj paremije ...sodijo v frazeologijo, in argumentira razliko med frazemskimi variantami in t. i. oblikami rabe oz. frazemskimi oblikami. Obstoj besednozveznih frazemov, ki nastajajo iz paremioloških enot, opazuje s sinhronega vidika, soobstajanje enih in drugih predstavlja skrajni točki, ki ju povezujejo vmesne strukturne variacije.
Povzetek. V članku je predstavljena raba frazeoloških enot (FE) v besedilih o slovenskih predsedniških volitvah (2022) v treh revijah in delno treh spletnih portalih. Podatki so primerjani z ...obstoječimi podatki o frazeologiji v medijskih besedilih sploh. Predstavljene so skupne lastnosti glede na vrsto besedila, razporejenost in rabo frazeoloških prenovitev. Kot nevarna se pokaže konotativnost FE, ki razkriva temperament ali namero govorca/pisca, z odsotnostjo pa racionalno nadzorovanost izražanja. Te lastnosti FEpomenijo težavo, ko želi jezikoslovec določiti status in funkcijo FE - odstop od ustaljenosti FE je lahko napaka ali namerna modifikacija z novim sporočilom.
2.1.1 Omejene prostore bi morda laliko delili na naravne, npr. planeti rdeci planet 'Mars', vode velika luza 'Atlantski ocean, ocean sploh', celine crni kontinent 'Afrika', /70V/' svet 'Amerika', ...stari s\'et 'Evropa', pokrajine na kmetih 'na podezelju, podezelje', in civilizacijske (kultume, druzbene), npr. banana/bananska republika 'manjsa, gospodarsko inpoliticno nerazvita drzava', dezela vzhajajocega sonca 'Japonska', dezela na juzni strani Alp 'Slovenija', na juzni strani Alp 'v Sloveniji', prebivalisca za resetkami 'v zapora, zapor', babilonski stolp (cesa), n/Noetova barka 'pribezalisce, zatocisce', asfaltna dzungla (po SSF) 'prometno prenatrpane oeste, ulice mest, velemest in te kot zivljenjski prostor brezdomcev, klatezev betonska dzungla blokovsko naselje' (po SSF: 'znacilnost mest, da veliko njegovih prebivalcev zivi v velikih betonskih zgradbah); popek sveta 'kjerpotekajo najpomembnejsi kultumi, politicni itd. dogodki', trebuh mesta 'trznica'; kamor gre se cesar pes 'na stranis stranis kjer bog roko ven moli 'gostilna', od koder se ni se nihce vrnil 'onostranstvo'; streha nad glavo 'dom, stanovanje', levji brlog, volcji brlog. 2.1.2 Vrednost neomejenega prostora bi po eni strani pripisali prostora, ki je brez konca in kraja 'neskoncen',8 morda se, ki je vseobsegajoc kot kamor oci nesejo/sezejo 'vsenaokrog', in po dragi strani tudi ponavljajocim se prostorskim danostim v tu in/pa tam 'na nekaterih mestih, po nekaterih krajih', sem in/pa/ter tja 'ponekod'9. Frazemov s tem pomenom ni veliko, njihov pomen je pogosto na meji prostorskosti sploh (prim, dalje prostor -> cas). Poleg tega se pri frazeolosko izrazene neomejenem prostora zastavlja tudi vprasanje meje med omejenim in neomejenim prostorom. Je oni s\>et 'onostranstvo' neomejeni in ta svet 'tostranstvo, svet, z/Zemlja' omejeni prostor? Je (sicer tenninoloska, a nemotivirana zveza z obrobja frazeologije) crna luknja neomejeni prostor? So prostori obljubljena dezela (tam,) kjer se cedi(ta)/tece(ta) med in mleko 'kjer je vsega dobrega v izobilju', Indija Koromandija omejeni ali neomejeni. Frazema dolina solz in solzna dolina, ki sta jima v Kebrovem slovaiju (SSF nadiztocnica dolina) pripisana dva pomena,10 s pomenom 'kraj trpljenja, tezav' sodita v pomensko polje 'neomejeni prostor', s pomenom 'svet, Zemlja' pa v 'omejeni prostor'. Pravzaprav izrazajo prostor kot neomejen vsi frazemi, v pomenu katerih je lastnostni del nadrejen prostorskemu, npr. jama razbojnikov ali levji brlog 'nepredvidljiv, tvegan, nevaren kraj', volcji brlog* 11 'skrivalisce, prebivalisce nicvrednih, slabih ljudi' in sopomenski gadje gnezdo, jama razbojnikov. Prim, drugace v frazemu sracje gnezdo, ki v svojem prostorskem pomenu izraza omejeni prostor.12 2.1.4 Ce povzamemo: leksem prostor ni zelo frazemotvoren, medtem ko poje prostora rezultira v velikem stevil frazemov pomenskega polja 'prostor', se najbolj frazemotvoren je v okviru pomena 'prostorska dimenzionalnost'. Vzrok za to je deloma teoreticne narave - omejitev frazeologije na t. i. frazeologijo v ozje smislu (zahteva po vsaj delni nemotiviranosti), s katero smo izlocili zlasti zveze tenninoloskega tipa, deloma pa je poleg tega vzrok se jezikovne narave - izlocili smo namrec lastnoimenska vecbesedna poimenovanja prostorov, npr. Bela hisa Neupostevanje je v skladu s spoznanji pomenoslovja, ki lastna imena na podlagi odsotnosti denotativnega pomena, ki ga nadomesca funkcija identifikacije, in dmgih lastnosti (prim. vidovic Muha 2013: 92-93) izloca iz slovarja In vendar smo zgoraj navajali frazeme kot dezela vzhajajocega sonca, dezela na juzni strani Alp, rdeci planet, velika luza, ki so jim v slovarj pripisani »pomeni«: Japonska, Slovenija, Mars, Atlantik. Menimo, da gre za poimenovanja, ki so nastala z metaforicnim pomenskim prenosom in poleg v razlicni meri ohranjenega lastnostnega delà denotativnega pomena (dezela na juzni strani I!p je recimo svetla, soncna)17 ohranjajo tudi konotacijo - prav tako v razlicni meri. Ce imamo na eni strani frazem velika luza, v katerem je prisotnost tudi denotativnega pomena dokaj ekplicitna: tako SSKJ kot SSF ga razlagata kot 'Atlantski ocean' in 'ocean (sploh)' (= 'prostor z zelo veliko in velikim obsegom vode'), imamo na drugi rdeci planet 'Mars', ki bi ga zlalika postavili ob dvojico Velika Britanija - Otok, ceprav ga SP navaja z malo zacetnico.18 Na nekatere mejne primere te vrste (»osebna lastna imena iz pravljicne sveta«), vendar zunaj frazeologije, opozaija tudi A. Vidovic Muha (2013: 92).
Phraseological word combinations that name space and express spatial relationships are the result of semantic shifts and also their origin, hence, their research is necessarily set both ways. The ...first part of this article analyzes phrasemes representing the core of phraseologically expressed space, i.e., mainly phrasemes with a somatic component. The second part outlines the results of secondary semantic shifts to which these phrasemes most often succumb. Adapted from the source document
Defining the limit that is linguistically substantiated in the article is to some extent connected to the theoretical approach -- the author discusses the idiom- & phras- approaches -- which, in ...turn, depends on the type of language that provides the material for examination. The so-called bottom limit of a phraseological unit will be determined by the material from Slovene as one of Slavic languages, in which boundaries or, rather, endings of the words are mainly marked by variation of form, ie., morphological & word-formational variation. Adapted from the source document
Protestantism's key role in the development of standard Slovenian is unquestionable & confirmed by many linguistic analyses. The paper discusses the field of language communication which the ...aforementioned movement brought to Slovenian lands in the 16th century & how that is reflected in the texts of the period. The target domain in a conduit metaphor, the main metaphor of the field, is named as the WORD comprising the polysemy of the lexeme "word" as defined by the Dictionary of Standard Slovenian & also expressed in 16th-century texts. The material for analysis represents the collocation patterns of this lexeme in selected Slovenian Protestant texts, on which basis a conceptual-metaphorical analysis as understood by cognitive semantics was conducted. Adapted from the source document
The article presents basic terms which enable the explanation of textually conditioned creative interventions in the established structure &/or meaning of phraseological units. By comparing the state ...of research with foreign, primarily German & Russian, phraseological literature, we are trying to find the properties which would allow us to distinguish between phraseological modifications & the incorrect use of phraseological units on the one hand, & phraseological renewals on the other. The beginnings of this stylistic procedure in Slovene texts are also briefly mentioned. References. Adapted from the source document
Janez Keber's Frazeoloski slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek (Phraseological Dictionary of the Slovene Language. A Trial Volume Ljubljana, 2003) is reviewed. Keber's definition of ...phraseological unit, which is used to identify & select material for the dictionary, is critiqued & the scope of the trial volume, containing 863 units, is assessed vis-a-vis the total number of phraseologisms that would have to be treated in the dictionary's future complete edition. The alphabetic, semasiological, & onomasiological principles traditionally applied in lexicographic material organization are considered for adequacy in the macrostructural construction of phraseological lexicons; the pluses & minuses of Keber's decision to opt for the alphabetic arrangement are pointed out. The organizational structure of the lexicographic article is examined, & critical comments on the treatment of phraseological variants are made, discussing variation by lexical composition, word formation & morphology, syntax, & semantics. Some problems with the paradigmatic & syntagmatic descriptions of phraseologisms are noted. It is concluded that the critical comments do not diminish the great value Keber's lexicon presents to Slovene lexicography & phraseological research. The purpose of the critique is to contribute in a positive way to the planned compilation of a more comprehensive version of the dictionary. 17 References. Z. Dubiel
PDF