V príspevku predstavljamo zgodovino šolskega slovarja na Slovenskem - od začetnih pobud za nastanek tovrstnega slovarja do idejne zasnove in končne uresničitve. Osredotočamo se na šolski slovar za ...učence od 1. do 5. razreda osnovne šole, predstavljamo izhodišča za nastanek tega slovarja in portal Franček, v okviru katerega je od leta 2021 na voljo Šolski slovar slovenskega jezika (ŠSSJ).
Didaktično gradivo na portalu Franček Godec Soršak, Lara; Ledinek, Nina; Bizjak, Niki ...
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
12/2023, Volume:
29, Issue:
2
Journal Article
Open access
V članku je predstavljeno didaktično gradivo na jezikovnem portalu Franček; predstavitev je osredotočena na jezikovne naloge dveh tipov: naloge na spletni strani Črkozmed, ki jih lahko uporabnik ...(učitelj) sam ustvarja in pri katerih se primeri samodejno generirajo iz podatkovnih baz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter že vnaprej sestavljene naloge v obliki delovnih listov v Vajah. Prikazan je proces avtomatizacije priprave učnega gradiva in njegovo povezovanje v celovito slovnično-slovarsko strukturo portala Franček. Poleg predstavitve obstoječega stanja so v članku našteti tudi predlogi za izboljšanje in nadgradnjo didaktičnega gradiva na portalu.
Students’ Vocabulary and Reading Comprehension Vrhovec, Alenka Rot; Soršak, Lara Godec
European journal of educational research,
10/2024, Volume:
13-2024, Issue:
volume-13-issue-4-october-2024
Journal Article
Peer reviewed
The development of communicative competence is a fundamental goal of Slovene language teaching in Slovene primary schools. As part of this goal, reading literacy is also being developed. In the ...project Reading Literacy and the Development of Slovene–ARLEM (Awareness, Reading, Language, Evaluation, Models), a reading comprehension test for fifth and eighth grade has been developed, consisting of four tests. This article focuses on two of them, the Vocabulary Test and the Reading Comprehension Test for fifth and eighth grade. A study conducted among more than one thousand students showed a correlation between students’ vocabulary comprehension and reading comprehension, and a relationship between these two variables and teachers’ assessment of students’ reading and students’ grades in the school subjects Slovene, math, and social studies / history. The results also show that, on average, boys score lower than girls, that on average, students whose first language is not Slovene score lower than students whose first language is Slovene, and that students who receive additional professional help with reading score lower than students who do not need additional help with reading. The results confirm the importance of developing vocabulary and reading skills randomly and in a planned way in all school subjects. Furthermore, the results show the importance of acquiring reading techniques over time and developing reading motivation. Furthermore, the results show the need for cross-curricular integration, individualization, and differentiation.
Na osnovi tega in analiziranih primerov smo izdelali tipologijo glagolov z oslabljenim pomenom in oblikovali merila za določanje oslabljenopomenske rabe glagolov.
The use of a dictionary stimulates the development of lexical competence; therefore, using a dictionary in class is essential. Secondary school dictionaries of Slovene do not yet exist, but there are ...a few primary school dictionaries, which are, according to our definition and to the education system in Slovenia, dictionaries for children aged 6-10. They are of a modest size and design; moreover, teachers are not familiar with them and do not use them in class. I have analysed existing Slovene primary school dictionaries and some foreign ones to determine the shortcomings that should be kept in mind and avoided when compiling a quality and modern primary school dictionary of the Slovene language. It is important that such a dictionary to be used in class as early as possible, and regularly. At the same time, society must be made aware that a dictionary is useful in all school subjects, not just in learning native and foreign languages.
Kvalifikatorsko pojasnilo z oslabljenim pomenom je v geselskem clanku redko samo, npr. Hrib je ponujallep razgled na mesto. Pojavlja se skupaj z drugimi kvalifikatorskimi pojasnili,ll tj. s ...povedkovim dol°Cilom (34-krat), npr. letati bolan, s predloznirn povedkovirn dolocilorn,12 npr. letati brez suknjica, s sarnostalnikorn, npr. napeti misice,13 (zlasti/navadno) z glagolskim samostalnikom (129-krat), npr. zacutiti lakota, zavracati podpis, v rnedrnetni rabi, npr. Dovolite, da vam iskreno cestitam, z nedolocnikom, npr. Ima kje spati, s prislovnim dolocilom, npr. Za lasje manjkalo, da nisem umrl, navadno z nikalnico, npr. Materina !iubezen ne pozna mej, v zvezi z za / da / v / s / z / kot! do / od, npr. To vrv imam za obdanje perila / Misel se je oblikovala v vedno bolj trden sklep / Banke operirajo z denarjem vlagateljev / Nauk so oznacevali kot zmoten / Kako prihajate do odlocitev / Razganja ga od ljubosumnosti. V skoraj polovici prirnerov dopolnjuje socialno-, funkcijskozvrstne, ekspresivne ali casovno-frekvencne kvalifikatorje ter razlage, npr. Z oslabljenirn pornenorn izraza stanje, lastnost, kot nakazuje dol°Cilo, npr. Roman izzveneva avtobiografsko. Najvec prirnerov je oznacenih s kvalifikatorjern ekspresivno, npr. gnati koso, rnanj s publicistieno, npr. izvesti mobilizacijo, ali knjiZno, npr. gojiti upe, redki s pogovorno, npr. Pri Ciscenjuje jemala prevec tal, posarnezni prirneri pa so oznaeeni s kvalifikatorji pisarnisko, npr. iznesti pomisleke, vzneseno, npr. piti car prav/:fic, nizje pogovorno, npr. driati govor, ali starinsko, npr. Groza ga sprehaja. * Glagoli, ki skupaj s sarnostalnikorn izrazajo dejanje: tudi v tej skupini srno prepoznali vee podskupin glagolov, ki izrazajo: a) delovanje, dejanje sploh, npr. Grahlje pojejo. RPS 'oglasati selizrazati s toni, petjern' se izgubi in porneni 'delovanje sploh'; b) zaeetnost procesa, npr. Porajajo se nesoglasja, Med njima se rojeva ljuhezen. Ker vsebujejo pornen faznosti, se pretvarjajo z zaeeti + nedoloenik, posta(ja)ti + pridevnik stanjal sarnostalnik ali s polnopornenskirn glagolorn z ustrezno predpono; c) frazni glagoli, npr. Mostvo dosega zmage Mostvo zmaguje. Ta skupina glagolov z oslabljenirn pornenom je zelo stevilena in najbolj prirnerljiva z glagoli v angleseini in nernseini. Frazni glagol tvorita glagol z oslabljenirn pornenorn in (najveekrat) izglagolski sarnostalnik, ki se v stavku uresnieuje v vlogi povedkovega doloeila. Tipoloski glagoli so delati za tip Sarnlz+ + {Glag + Sarn4abstr}p npr. Mostvo dosega zmage, in dati/dajati za tip Samlz+ + Sam 3z+ + (Glag + Sam4abstr), npr prilepiti kamu Ida/uta. Abstraktna pojrnovnostje lahko izraiena tudi s sarnostalnikorn v irnenovalniku, npr. Odloeitev 0 tem se ni padla 0 tem se se niso odl°Cili; e) usrnerjenost dejanja, npr. ohrniti ljuhezen na heer ljuhiti heer; d) deleznost dejanja, npr. Dohil je nagrado Bil je nagrajen. Ti prirneri so pretvorljivi v trpne zveze, kar sicer ni znaeilno za glagole z oslabljenirn pornenorn; e) zanikanje deleznosti dejanjalrazrner, npr. odpovedati komu pokorSCino ne hiti vee pokoren; f) rnoznost uresnieitve dejanja; pri tern je izrazita naklonska sestavina hoteti, npr. ponuditi odstop hoteti odstopiti; g) neuresnieitev dejanja z izrazito naklonsko sestavino ne hoteti, npr. odklanjati odgovor ne hoteti odgovoriti; h) prizadevanje za uresnieitev dejanja, npr. splesti prijateljstvo spoprijateljiti se; i) zaeetnost dejanja; to je vidno po pretvorbi s faznirn zaeeti, npr. Prijel se je eehelarjenja Zaeel je eehelariti;j) konec dejanja; to se po pretvorbi izraia z dovrsnirn glagolskirn vidorn, npr. doseCi sporazum sporazumeti se, ali s faznirn koneati, nehati, npr. zavreCi misel na maseevanje nehati misliti na maseevanje; k) intenzivnost dejanja; ta se po pretvorbi izraza z naeinovnirn prislovorn, npr. intenzivno, zavzeto, npr. naprezati usesa pozorno poslusati. Velikokratje del glagolskega lekserna tudi PGM v, npr. pogrezati se v hranje intenzivno hrati; 1) veliko rnero deleznosti eesa; pri tehje del glagolskega lekserna tudi PGM s/z, npr. ohsipavati koga z groznjami groziti komu.
