The theory of intersectionality has been broadly used in various research but we notice a persistent gap in reflecting its application to media analysis. In our study, we focus on the concept of ..."representational intersectionality" which Kimberlé Crenshaw uses to illustrate the dynamics between different discourses. Taking the example of online media reporting on same-sex partnerships in Slovenia, we analyze how power relations are reinforced when one type of media discourse fails to acknowledge the importance of other discourses. Our media discourse analysis based on Norman Fairclough demonstrates that the discourses that advocated equality between heterosexual and same-sex couples in Slovenia did not recognize the importance of specifying the different contexts of social exclusion of same-sex couples and that this non-recognition weakened their power and strengthened the discourses directed against them. The main contribution of our study is to show how the theory of intersectionality, focusing on representation and social location, can be useful within critical discourse analysis, specifically to reflect the anti-discrimination position in media reporting.
Področje intersekcijske diskriminacije v Sloveniji ni neraziskana tema, a še nobena od analiz ni v ospredje postavila vprašanja intersekcije (medijskih) reprezentacij. Članek v izhodišče postavlja ...raziskovalno vprašanje, kako diskurz medijskih tekstov na novičarskih spletnih portalih v Sloveniji naslavlja vprašanja diskriminacije in družbenega izključevanja v luči intersekcijskega pristopa. V raziskavi smo se ukvarjali z intersekcijo reprezentacij istospolno usmerjenih oseb in tujcev na štirih slovenskih informativnih spletnih portalih (RTVSLO.si, 24ur.com, SiOL.net in Nova24TV.si) v času sprejemanja področne zakonodaje, vezane na obe družbeni skupini. Na podlagi načela o »zrcaljenju« realnosti, ki temelji na predpostavki o novinarski objektivnosti, ugotavljamo, da so izbrani portali v primeru istospolno usmerjenih oseb nekritično reproducirali konflikt med nasprotnima pozicijama pro et contra, ki je marginaliziral vse poglede zunaj njega, v primeru tujcev pa je bila prisotna normalizacija in reprodukcija diskurza predstavnikov parlamentarne politike. Intersekcijska perspektiva je v diskurzu analiziranih medijskih tekstov skoraj povsem umanjkala, kar je prispevalo k šibkejši antidiskriminatorni poziciji in h krepitvi različnih artikulacij družbenega izključevanja.
The article deals with the understanding of sociality in the context of ICT use during the SARS-CoV-2 epidemic in Slovenia. Based on the relationship between ICT and sociality, we argue that physical ...proximity is no longer necessary to establish and maintain social dynamics in the modern social context. We find that most Slovenians supported the government’s measures to restrict gatherings and movements, and for the majority of the population these measures have had no negative impact on sociability. Further, the qualitative data obtained via observational netnography on Facebook show that various social dynamics took place in cyberspace. They are related to helping people overcome the hardships associated with restricting socialising in physical space, activities targeting specific social groups, and trans- ferring pre-existing activities from physical space to cyberspace.
The article deals with the understanding of sociality in the context of ICT use during the SARS-CoV-2 epidemic in Slovenia. Based on the relationship between ICT and sociality, we argue that physical ...proximity is no longer necessary to establish and maintain social dynamics in the modern social context. We find that most Slovenians supported the government’s measures to restrict gatherings and movements, and for the majority of the population these measures have had no negative impact on sociability. Further, the qualitative data obtained via observational netnography on Facebook show that various social dynamics took place in cyberspace. They are related to helping people overcome the hardships associated with restricting socialising in physical space, activities targeting specific social groups, and transferring pre-existing activities from physical space to cyberspace.
Prvi kritik Prebujenja je bil Debeljak, ki je roman ocenil zelo pozitivno: »S to knjigo stopa v slovensko knjizevnost nov pisateljski talent, ki nam bo prav gotovo dal se mnoga delà, kajti ze s to ...prvo vecjo ustvaritvijoje pokazal svojo nadpovprecno moc opazovanja zunanjih in notranjih pregibov v cloveku, predvsem notranjih.« (1943: 3) V kritiki napravi kratek pregled najbolj znane slovenske proze z dijasko tematiko in sklene, da roman ni »podoben nobeni dijaski povesti iz nase literarne preteklosti« (prav tam). Poudari, da je bistvo romana v »finem opazovanju in podrobni dusevni analizi« (prav tam) ter da z »njim stopa zopet vzdusje mescanstva v naso knjigo, kjer se tako redkokdaj polnokrvno uveljavi« (prav tam). Nenavadno je, da Debeljak romana na tej tocki ne oceni negativno, saj so Simciceva pisateljska nacela inkonsistentna s tistimi, ki jih avtor kritike zagovarja v besedilu Duh medvojne knjizevnosti. Izpostavi Dusanov optimizem: v ospredju je »optimisticen miad clovek, ki ... tudi v bedi ne izgublja zivljenjske energije.« (prav tam) Podobno ugotavlja Janko Moder, ki pravi, da studentje kljub tezkim socialnim razmeram »z jasnim ocesom zro v prihodnost« (1943: 3). Moder na zacetku kritike zapise trditev, ki je nasprotna Vodnikovi: »Bral sem Simcicevo Prebujenje. Bral sem ga in zivel z njim in pri srcu mije bilo toplo.« (prav tam) France Vodnik, ki je bil najbolj kriticen do romana, govori nasprotno: med branjem »cutimo premalo toplote« (1944: 143). Nanj pripne dve oznaki: dnevniski roman in roman generacije. Azev drugem odstavku kritike zaide v protislovje, ko pravilno zapise, da roman kot »izraz sodobnosti ali podoba danasnjega pokolenja sploh nima oporisca« (prav tam: 142). Ocita mu ignoriranje casovne problematike, pri tern pa doda, da bi lahko romaneskno dogajanje postavili kamorkoli in kadarkoli, kar sicer drzí, toda Vodnik tako podre opredelitev lastnih oznak. Debeljak ga tudi oznaci kot »dokument casa« (1943: 3), Moder mu pravi »dokument sedanje mladine« (1943: 3). Edini, ki zanika tovrstne oznake, je Bozidar Borko: »Simcic ni spisal generacijskega romana, ki bi skusal kar moci na siroko tipizirati razvoj in usodo dorascajocih mladostnikov in jih tesno vcleniti v njihovo okolje in dobo.« (1943: 3) Borko je najustrezneje opredelil kontekst zgodbe. Moder je kriticen do zgradbe romana, katere zacetekje »prevsakdanji, ponekod kar prazen, konec pa kompozicionalno pogresen, kajti Milanova smrt ni prav z nicimer zgradbeno utemeljena« (1943: 3). Do zgradbe je kriticen tudi Radivoj Rehar,31 ki Prebujenje umesca v kontekst slovenskih dijaskih romanov, vendar ne tako podrobno kot Debeljak. Oznaci ga kot »najboljsi dosedanji slovenski poizkus te vrste« (1944: 5) in kot »dokument casa med drugo svetovno vojno pri nas« (prav tam). Kritiki so si enotni v tem, da romanu ocitajo razvlecenost v opisu nekaterih epizod in stranskih zgodb. Finzgar in Joza Lovrencic32 sta edina avtorja, ki sta kriticna do introspekcije in psiholoskih opisov. O romanu nista písala, je pa iz virov znano njuno stalisce: Finzgar je roman oznacil za »cudno, novo literatura« (Simcic 2007: 92), zato romana pred tiskom ni lektoriral. Finzgarju in nekaterim clanom zirije za Finzgarjevo nagrado je bil Simcicev nacin pisanja tuj; najbolj jih je motila nelinearna pripovedna struktura. Nekdo izmed clanovje Finzgarju celo rekel, naj Simcicu predlaga branje Jurcicevega Sosedovega sina (Simcic 2013: 60). Na koncu velja omeniti se tri krajse in skorajda enake zapise, ki se razlikujejo le v nekaj stavkih, zato imajo najbrz istega avtorja. Objavljeni so bili v dijaskem glasilu Nasa zvezda (1. XIII, st. 1-2), v Vestniku prosvetne zveze (1. XXII, st. 11-12) in Slovenskem ucitelju (l. XLV, st. 1-2-3).33 Besedila so napisana v izrazito pozitivnem tonu in so bolj predstavitvena kot ocenjevalna. V njih so omenjeni glavni trije junaki, opredeljena sta tema romana in dogajalni prostor, Simcic paje oznacen podobno kot pri ze omenjenih avtorjih, torej kot talent in mladi up. To je tudi skupni imenovalec kritik, ki so nastale v prvem recepcijskem obdobju. Avtorji iz tega casa so si namrec enotni v tem, da je Simcic mladi literal, ki se veliko obeta.
Članek se ukvarja z romanom Prebujenje (1943), ki ga je napisal slovenski pisatelj Zorko Simčič. V ospredju je vprašanje interpretacije romana, vprašanje njegove vloge v medvojni slovenski ...književnosti in vprašanje njegove recepcije. Prebujenje je meščanski psihološki roman, ki je nastal kot reakcija na tedaj prevladujočo kmečko pripovedno prozo. Protagonist romana je dijak Dušan Biljanski, pisec humoresk in feljtonov, ki si želi napisati veličastno literarno delo. Glavni razlog, ki je Simčiča spodbudil k pisanju, je bil razpis za Finžgarjevo literarno nagrado. Čeprav je ni prejel, se je Nova založba odločila za izdajo. Roman je prejel Prešernovo nagrado mesta Ljubljane in bil kritiško pozitivno sprejet. Čeprav doslej še ni bil literarnovedno obravnavan, ne moremo trditi, da je bil zamolčan.
The article deals with the understanding of sociality in the context of ICT use during the SARS-CoV-2 epidemic in Slovenia. Based on the relationship between ICT and sociality, we argue that physical ...proximity is no longer necessary to establish and maintain social dynamics in the modern social context. We find that most Slovenians supported the government's measures to restrict gatherings and movements, and for the majority of the population these measures have had no negative impact on sociability. Further, the qualitative data obtained via observational netnography on Facebook show that various social dynamics took place in cyberspace. They are related to helping people overcome the hardships associated with restricting socialising in physical space, activities targeting specific social groups, and transferring pre-existing activities from physical space to cyberspace.
PDF
