Ob analizah kreativnih dejavnosti se pogosto pojavljajo problematična opažanja delovnih procesov zaposlenih v teh poklicih. Kreativni delavci so s tega vidika dojeti kot zelo prilagodljivi glede na ...način, kraj in plačilo dela. Zaradi tovrstnih značilnosti, ki jih ne uvrščajo med tradicionalne, tj. gospodarsko in socialno bolj stabilne oblike zaposlitve, lahko predvidevamo, da so bili kreativni delavci med najboljprizadetimi zaradi pandemije Covida-19. Članek na podlagi podatkov iz longitudinalne raziskave »Slovenski kulturno-kreativni delavec v času Covida-19« (2020) najprej analizira vplive pandemije na širši kreativni sektor, nato pa prek analize sprememb v delovnem procesu in življenjskih razmerah kreativnih delavcev identificira elemente prekarizacije po posameznih podsektorjih, kot so na primer vizualne, uprizoritvene umetnosti ali glasba. Pri tem ugotavlja, da pandemija v večini segmentov kreativnih poklicev nadgrajuje obstoječe oblikeprekarizacije.
Članek analizira pravno ureditev trgovine z ljudmi v Sloveniji ter posebne izzive pojava v času ukrajinske vojne. Žrtve trgovine z ljudmi so prevarane na podlagi obljub o izboljšanju socialnega ...položaja, nato pa ujete v začaranem krogu fizičnega, psihološkega ter ekonomskega nasilja. Trgovina z ljudmi v svetovnem merilu velja za izredno dobičkonosno kriminalno aktivnost, hkrati pa pomeni hudo kršitev človekovih pravic in svoboščin. V časih nemirov v Evropi je za uspešen boj proti trgovini z ljudmi na slovenskih tleh izrednega pomena ozaveščanje strokovne in splošne javnosti o elementih pojava.
Študija primera razporejanja (deliver) zemljišč, ki določa prostorske ureditve za »nova mesta« v Izraelu, uporabimo za raziskovanje oblikovanja javnih politik v ozračju etnokulturne raznolikosti in ...sporov. Globoko razdeljen pogled na javni interes v Izraelu, sestavljen iz skupnosti, ki so nagnjene k konfliktom, se nagiba k dvoumnim političnim izjavam brez jasnih operativnih smernic. Analize podatkov kažejo, da je odsotnost direktiv lahko koristna za postopke javnih politik, ker spodbuja prožno prenašanje odločanja na vmesne (mezzo) in lokalne (mikro) upravne ravni. Ob poudarjanju uporabnosti prožnih deliberativnih implementacij, ki se začnejo na ravneh od spodaj navzgor, pričakujemo, da lahko modalnosti »sirotniških implementacij« javnih politik za vprašanja konflikt ov/dvoumnosti pomenijo rekonceptualiziran instrument teh politik. Članek se osredini na preverjanje in razvoj te modalnosti v njeni zmožnosti zagotavljanja koristnega prispevka k praktičnim političnim odločitvam povsod, kjer bi se lahko politični poskusi utrjevanja razdrobljenih javnih soglasij uporabili za njihovo produktivno izvajanje. Zato predlagamo, da ima lahko skupni rezultat pobud za izvajanje od spodaj navzgor skozi čas tudi afirmativni učinek na socialno ravnovesje nacionalne prostorske politike.
Zdravstveni delavci so v sistemu donorske in transplantacijske medicine (DTM) ključni ne le za izvajanje medicinskih postopkov, ampak lahko njihov odnos do darovanja organov po smrti vpliva na ...pripravljenost ljudi za darovanje organov po smrti, kar je prvi pogoj za izvajanje dejavnosti. Prispevek predstavlja izsledke kvalitativne analize poglobljenih intervjujev z zdravstvenimi delavci, neposredno vključenimi v donorsko in transplantacijsko medicino. Prikazuje raznolikost stališč in odnosov zdravstvenih delavcev do te specifične veje medicine, ključne ugotovitve pa opozarjajo na posebnosti in morebitne ranljivosti slovenskega sistema donorske in transplantacijske dejavnosti, potencial formaliziranega vključevanja različnih zdravstvenih profilov v sistem DTM, prevpraševanje obstoječega sistema soglasja za darovanje organov po smrti v Sloveniji ter pomanjkljivosti pri izobraževanju zdravstvenih delavcev o donorski dejavnosti.
Povzetek. V članku na podlagi predpostavke o družbenosti individualnega spominjanja proučujemo spomine dveh generacij na 80. leta: generacije, ki je bila takrat v srednjih letih, in generacije, ki je ...bila takrat v obdobju različnih faz prehoda v odraslost. To obdobje zadnjih desetih let jugoslovanskega socializma predstavlja čas več divergentnih kriz na različnih družbenih poljih, po drugi strani pa čas simbolne revolucije na polju kulturnih oblik in praks (v obliki t. i. alternativne kulture). Raziskovanje smo usmerili na dve širši raziskovalni vprašanji: a) na vprašanje konstituiranja spominske hegemonije pri opredelitvi časa in b) na vprašanje generacijskih razlik v spominskih narativih na ta čas. Zanima nas, kako se v individualnem spominjanju na osemdeseta, torej na čas začetka konca socialističnega projekta, artikulirajo različni elementi hegemonične »opredelitve časa« in v kakšnem morebitnem protislovnem razmerju so ti elementi (na primer nostalgija nasproti hegemonično revizionistični interpretaciji).
Povzetek. Članek analizira osrednje razmerje med kapitalizmom in tehnologijo(ami) v njegovi zgodovinski, utemeljujoči in okolje radikalno spreminjajoči se dimenziji. Pri tem izpostavlja, da je to ...razmerje v prevladujočem politološkem raziskovanju in tudi v progresivnih in emancipatornih kritikah netrajnostne, izkoriščevalske narave kapitalizma deležno premalo pozornosti. To stanje pripisuje naivnemu, poenostavljenemu in problematičnemu razumevanju tehnologij kot nevtralnih inštrumentov. Na temelju materialističnih in neoludističnih kritik članek razvije in uporabi celovito analitičen okvir za kritično preizpraševanje geneze in narave omenjenega razmerja v njegovih različnih razsežnostih in kontekstih. Osredini se na rojstvo tovarniškega sistema, modernega transporta in modernih IKT-jev. Pri tem pokaže, da so analizirani tehnološki sistemi inherentno kapitalistični in netrajnostni ter da bi morala biti njihova radikalna transformacija v samem temelju katerekoli vizije prihodnje naravno vzdržne ureditve.
Članek izhaja iz teze, da se srečujemo z izzivi, za katere je treba iznajti nova načela političnega, družbenega in ekonomskega organiziranja. Čedalje bolj očitno namreč postaja, da podnebna kriza ...negrozi le okoljskemu in gospodarskemu propadu, saj v prvi vrsti grozi - in v temje tudi njena neposredna, a pogosto spregledana nevarnost - našemu političnemu in družbenemu propadu. Obrisi podnebne krize se izrisujejo v vztrajni inhibiciji demokratičnega političnega procesa, spodkopavanju političnih skupnosti in skupnega ter nenazadnje v zatekanju v populistične in avtoritarne modele soočanja s kriznimi razmerami. To od nas terja vnovičen premislek o tem, kako vzpostaviti nov odnos med življenjem in delom, ustvarjanjem in potrošnjo ter nenazadnje individualnim in skupnostnim. Članek zato v analizo alternativ in možnosti intervenira z novim središčnim konceptom - skrbjo - kot temeljno idejo in prakso nove (paliativně) politične in ekonomske paradigme. Naslovili bomo preprosto a hkrati neskončno zapleteno vprašanje: zakaj ideje skrbi in svobode ne bi uporabili kot novo ekonomsko paradigmo, saj bi gospodarstvo navsezadnje moralo biti zgolj in samo sredstvo, s katerim ljudje skrbimo drug za drugega?
Članek obravnava različne oblike okoljskega aktivizma mladih, pri čemer izhaja iz fenomena njihove ambivalentne pozicije, ko se po eni strani zavzemajo za strukturne in radikalne spremembe, po drugi ...strani pa z obstoječimi oblastmi sodelujejo ali pa jim vsaj postavljajo zahteve in s tem dajejo legitimnost. Članek se tako osredini na odnos mladih upirajočih se subjektivitet do moči in njihovo prepletanje s strategijami in praksami ter oblastnimi mehanizmi na področju urejanja okoljskih vprašanj. Osredotoča se na načine, na katere so mladi aktivisti vpeti v oblastna razmerja in izvajanje vladanja, se v njih oblikujejo ter se nanje odzivajo. Članek se pri tem opira na foucaultovski pristop ekovladnosti in koncept protidelovanja kot analitično perspektivo preučevanja, kako mladi aktivisti naslavljajo, sokonstituirajo in potencialno subvertirajo ali spodkopavajo oblastne strukture. Na podlagi tega pristopa reflektiramo raznolikost delovanja, ki jo je mogoče prepoznati v mladinskem aktivizmu, kar obsega tudi premislek o različnih oblikah, strategijah in praksah, povezanih s tem aktivizmom.
PDF