Perceptions of empowerment among part-time nursing students Objective: Empowerment is an important construct because it offers the potential to positively influence outcomes that benefit individuals ...and organisations. The purpose of the study was to examine the characteristics of individual perceptions of empowerment among part-time nursing students in their work. Methods: The study involved 57 part-time nursing students of the Faculty of Health Science. Survey measures used included the modified Spreitzer empowerment instrument. A questionnaire was used to collect data on the variables of the Psychological Empowerment Instrument. Friedman's test and Spearman's test were used to analyse the data collected. The data was analysed using the statistical package SPSS v. 17.0 for Windows. Results: The results show that the participants expressed a high level of mean score in the areas of competence and meaning. Friedman's test showed a statistically significant difference in the perceived area of meaning, selfdetermination and impact. In the area of competence, there were no significant differences. Spearman's test showed that the scales of competence and self-determination had more correlation rankings between the psychological empowerment items. Conclusion: Employee empowerment is an important organisational issue. The results showed that participants have the capability to perform work activities with the necessary skills and knowledge, as well as valuing the work goals or purposes highly when judged by an individual's perception relative to his or her own personal mission or expectations. The findings also suggest that the participants in the study did not put much emphasis on the importance of impact. PUBLICATION ABSTRACT
Spomladi 1959 smo se študenje, združeni v Klubu Primorskih študentov, dogovorili, da gremo na tridnevni pohod po Brkinih. S tem smo hoteli tamkajšnjim ljudem povedati, da nanje nismo pozabili. Brkini ...so v času NOB ogromno naredili za partizane, v 50-ih letih pa so bili že polprazni. Iz prometno zanemarjene dežele so se mlajši drug za drugim odseljevali, največ k morju, mnogi pa tudi ilegalno čez zahodno mejo. – Pohod kakih štiridesetih študentov je šel od vasi do vasi s harmoniko, naklonjeno so nas sprejemali, z jabolčnikom in slivovcem, s tem so bili slejkoprej preskrbljeni. Kjer smo prenočevali, na slami ali senu, smo zvečer priredili miting s petjem in recitiranjem. Drugo jutro smo krenili naprej. Za partizanski golaž so poskrbele ustrezne organizacije občin Ilirska Bistrica in Sežana. – Na Barki (glej sliko) so nas tamkajšnji šolarji pričakali s slavolokom. – 1960. smo pohod izvedli po vaseh Slovenske Istre, 1961. pa po Krasu.
Štirje primorski študentje v Ljubljani, pred znamenito staro gostilno (1889) pod Rožnikom, ob eni izmed poti s študentskega naselja na Cankarjev vrh. Vpisani smo bili v različnih smereh, združeval pa ...nas je tedanji Klub Primorskih študentov in neuničljiva navezanost na Primorsko.
Tako smo maja 1958 tedanji študentje slavistike s prof. Slodnjakom romali po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Bilo je leto dni pred njegovo prisilno upokojitvijo iz idejno-političnih razlogov, ki ...je razburkala slovensko javnost. Na sliki hodi profesor na špici desnega kraka pohoda.
Na prelomu 5. in 6. desetletja prejšnjega stoletja smo primorski študentje, organizirani v Klubu primorskih študentov, pripravili in izvedli tri večdnevne »pohode po partizanskih poteh«: 1959. po ...Brkinih, 1960. po slovenskih istrskih vaseh, 1961. po Krasu. Poti so bile utrudljive. A po vaseh, ki so se začele že opazno prazniti, so nas domačini sprejemali s tovariško naklonjenostjo. Saj smo pa tudi prinašali mladost, izbrano slovensko besedo in pesem. Zmeraj je bila z nami tudi harmonika. Ob večerih smo v krajih, kjer smo prenočevali, prirejali razposajene mitinge.Na sliki zgoraj: »kulturniška skupina«, ki sem jo koordiniral, se je morala v opoldanskem odmoru še dogovoriti in uskladiti za večerni nastop. Vaška mularija na vrhu ruševin je prisluškovala z otroško radovednostjo. Spodnji del slike: motiv zaprtega dvorišča stare hiše v Hrastovljah.
V letu 1955 je Slovenija slavila deseto obletnico priključitve Primorske k matici Sloveniji in Jugoslaviji. Svoj delež k temu slavju naj bi simbolično dodali tudi primorski študentje na študiju v ...Ljubljani. Tu je bil formiran posebni odbor, ki je povezal vse dejavne študentske skupine s študenti doma s Primorske. Poseben poudarek naj bi bil na študentih iz Trsta in okolice. Pripravljen je bil bogat program, sestavljen s pevskih in gledaliških nastopov, ki se je izvajal, v mesecu maju 1955, v mnogih primorski krajih.Sam sem sodeloval v Igralski družini TRŽAŠKIH ŠTUDENTOV z igro »TAKI SMO« iz tržaškega srednje šolskega življenja, tržaškega avtorja Humberta KALCA, ki je igro tudi režiral. Ker je zmanjkovalo tržaških študentov, smo bili povabljeni tudi Primorci srednješolci in študentje. Pa tudi nekateri sošolci z Gorenjske in Štajerske. Glavni vlogi sta bili dodeljeni dvema mojima sošolcema Milici Tomc in Ivanu Bizjaku. Na sliki: Na železniški postaji v Štanjelu, pred odhodom v Novo Gorico. Za slovo se je celotna skupina zbrala v Solkanu v hotelu Sabotin na skupni prireditvi. Bilo je prav mogočno.Žal je zamisel o tradiciji festivalov tržaških ali Primorskih študentov kmalu zamrla in ostalo je samo pri tem prvem festivalu. Zapis posvečam sošolcu Ivanu Bizjaku, peti z leve, sredi slike, glavnemu junaku te predstave, ki je v slovenski literaturi od vseh nas nastopajočih dosegel največ. Žal je preminil 6. februarja 2018. (357/vč)
Tržaški študenti, ki so študirali v Ljubljani, so se leta 1955 pridružili ostalim primorskim študentom, da dejavno proslavijo deseto obletnico priključitve Primorske k domovini. Njihova dramska ...skupina je pripravila uprizoritev igre v štirih slikah TAKI SMO iz življenja tržaških srednješolcev v dijaškem domu v Trstu. Sredi slike v prvi vrsti je avtor igre in režiser Humbert Kalc, na njegovi desni je scenarist Ivo Kufersin, na levi pa inspicient Vojko Čeligoj. Glavni vlogi sta imela Milica Tom (druga z leve v prvi vrsti, ki je ohranila gornjo fotografijo) in Ivan Bizjak, četrti v zadnji vrsti.Slika je bila posneta na odru Dijaškega doma Ivana Cankarja v Ljubljani, kjer smo imeli tudi redne vaje in prve nastope. Z omenjeno igro smo v mesecu maju 1955 gostovali po Primorski in bili povsod lepo sprejeti. Posebno lepo je bilo v Podgradu 8. maja 1955, Novi Gorici 12. maja, Mostu na Soči 13. maja in Štanjelu 14. maja 1955.(365/vč)
Za deseto obletnico konca druge svetovne vojne in osvoboditve Primorske smo primorski študentje, ki smo tedaj študirali v Ljubljani, pripravili Prvi festival primorskih študentov. Sodelovale so vse ...kulturne skupine,v katerih so tedaj sodelovali prav študentje s Primorske, tudi oni prek meje s Tržaškega.Sam sem se pridružil igralski družini Tržaških študentov. Ker je pravih tržaških študentov zmanjkovalo so povabili tudi nas, nekaj srednješolcev s Primorske , pa tudi nekaj iz drugih slovenskih pokrajin.Pripravili smo živahno igro tržaškega študenta iz življenja tržaških dijakov v dijaškem domu, Humberta Kalca Taki smo. Igro je režiral sam avtor. Vaje smo imeli v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani. V okviru 1. festivala primorskih študentov smo nastopili v Podgradu pri Ilirski Bistrici (8. maja 1955), v Novi Gorici (12. maja 1955), v na Mostu na Soči (13. maja 1955) in v Štanjelu (14. maja 1955). Navdušili smo številno občinstvo, pa tudi sami smo bili veseli uspeha naše gledališke skupine.Žal je to bil prvi in zadnji tovrstni festival primorskih študentov do današnjih dni! (Vojko Čeligoj)
PDF