Sondažna izkopavanja na Gradcu pri Blečjem Vrhu so razkrila, da je bila vzpetina poseljena v več prazgodovinskih obdobjih. Najstarejše najdbe so ali s konca mlajše kamene dobe ali iz bakrene dobe, ko ...je bilo naselje verjetno prvič utrjeno s kamnitim obzidjem. V času horizonta certoških fibul je na ruševinah prvega obzidja zraslo novo obzidje. Debele plasti z železovo žlindro pričajo, da je bil Gradec v tem času pomembno železarsko središče. Nato življenje na Gradcu za nekaj časa zamre. Ponovno je bil obljuden v starejšem delu poznega latena (stopnja Mokronog IIIa). Tudi takrat je bil gospodarski temelj predelava železove rude. Številni odlomki finega posodja in amfora za vino govorijo za relativno blagostanje poznolatenskih prebivalcev Gradca.
Vabilo na odprtje razstave PRAZNIK DELA MED RUDARJI IN ŽELEZARJI NA SLOVENSKEM, ki bo v četrtek, 20.aprila ob 12.uri v Galeriji Železarskega muzeja, Teharje pri Celju.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Mladinska delovna brigada v Železarni Jesenice, ki jo je zapisal Franci Arh z Jesenic in je objavljena v knjižici Kako so na železarskih Jesenicah včasih živeli. ...Vsebino dokumenta predstavlja pričevanje Francija Arha z Jesenic, ki opisuje svoje otroštvo in poklicno pot v Železarni Jesenice. Pripoved začne s slabimi izkušnjami revnega osnovnošolca, ki je šolanje prekinil in se zaposlil v mladinski delovni brigadi Železarne Jesenice. Od tam je bil razporejen na delo v mehanično delavnico, kjer je ostal do upokojitve. Ob delu je uspešno dokončal tudi šolanje na srednji tehnični šoli. Dokument vsebuje tudi fotografije: razkladanja vagonov v aglomeraciji leta 1961 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice), mehanične delavnice Železarne Jesenice leta 1960 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice) in naloženih vagonov na vožnji skozi Hrenovico leta 1961 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Moja železarska pot, ki jo je napisal Franci Fon in je objavljena v knjižici Kako so na železarskih Jesenicah včasih živeli. Vsebino dokumenta predstavlja ...pričevanje železarja Francija Fona, ki je vso svojo delovno dobo preživel v Železarni Jesenice. Na začetku se spominja prvih šolskih let do začetkov na prvem delovnem mestu v obratu Transport v Železarni Jesenice. Nato opiše svoje delo v valjarni tanke pločevine na Javorniku in nekaj zabavnih pripetljajev iz tega časa. Nadaljuje z opisom službovanja v obratu energetike, šolanja ob delu in doseženega delovnega mesta strojnika v kisikarni. Pripoved zaključi z zadnjim obdobjem, ko je bil kontrolor bolniških odsotnosti v Železarni Jesenice in je tu dočakal upokojitev. Dokument vsebuje tudi fotografije: Pri paketnih pečeh v valjarni 1300, okoli leta 1965, ki jo hrani Gornjesavski muzej Jesenice, Francija Fona v valjarni tanke pločevine leta 1967 (last Francija Fona), Francija Fona v kisikarni konec leta 1976 (last Francija Fona) in fotografijo Kisikarne Železarne Jesenice leta 1988 iz kataloga Tehnični plini, Železarna Jesenice 1988.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Železarna po kapljicah, ki jo je zapisala Štefanija Muhar in je objavljena v knjižici Kako so na železarskih Jesenicah včasih živeli. Vsebino dokumenta ...predstavlja pričevanje Štefanije Muhar, ki je bila rojena v železarski družini na Zgornjem Plavžu in v prispevku opisuje svoje življenje z železarno v na železarskih Jesenicah. Avtorica v zgodbi opisuje spomine na očeta in njegovo delo v železarni ter svoje otroštvo v železarski družini. V nadaljevanju obudi spomine na prakso, ki jo je v gimnazijskih letih opravljala v železarni. Po zaključenem študiju je postala sodelavka časopisa Železar, ki ga je izdajala Železarna Jesenice. Poroka z železarjem jo je dokončno povezala z železarno kljub temu, da kot učiteljica ni bila nikoli zaposlena v železarni. Dokument vsebuje tudi fotografije: table z napisom Očka, vrni se zopet zdrav domov ((hrani Gornjesavski muzej Jesenice), očeta Štefanije Muhar, ki je bil monter in varilec v železarni (last Štefanija Muhar), Železarne Jesenice leta 1961 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice), tekačiče – »laufarice« (hrani Gornjesavski muzej Jesenice) in pihalnega orkestra Železarne Jesenice leta 1974 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Po poti spominov v Železarni Jesenice, ki jo je zapisala Marija Skumavc in je objavljena v knjižici Kako so na železarskih Jesenicah včasih živeli.Vsebino ...dokumenta predstavlja pričevanje Marije Skumavc, ki je bila rojena v Mojstrani. Avtorica v zgodbi opiše zaposlitve petih članov njihove družine, ki so bili zaposleni v Železarni na Jesenicah. V »fabrki« je delal najprej njen oče, nato mu je sledila sestra Jerica, ki je kot oče začela v martinarni. Starejši brat Franc se je izučil za kleparja in je delal v gradbenem oddelku, mlajši brat Miha pa je redno upokojitev dočakal kot vzdrževalec lokomotiv v obratu Transport. Na koncu avtorica opiše še svojo poklicno pot, ki jo je začela kot rezalka v valjarni debele pločevine, nadaljevala v drugih obratih in dočakala upokojitev kot delavka v tovarniški kantini. To delo je tudi podrobno predstavila. Dokument vsebuje tudi fotografije: delavcev prometnega oddelka Železarne Jesenice okoli leta 1980 (last Marije Skumavc), čistilk Jerice Skumavc in Marije Zrimc leta 1955 (last Marije Skumavc), Marije Skumavc s sodelavci obrata 2400 okoli leta 1977 (last Marije Skumavc), sodelavke obrata družbene prehrane ob 8. Marcu 1983 (last Marije Skumavc) in kantine Železarne Jesenice leta 1962 (last Marije Skumavc).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Delovno mesto Zmage Trojar, ki jo je po ohranjenih spominih pokojne sestre Zmage zapisal Izidor Trojar in je objavljena v knjižici Kako so na železarskih ...Jesenicah včasih živeli. Vsebino dokumenta predstavlja pričevanje Zmage in Izidorja Trojarja. Zmaga je bila vodja odpreme v zavijalnici žebljarne Železarne Jesenice. V spominih je natančno opisala potek dela v zavijalnici žebljarne ter svoje naloge in dolžnosti. Brat Izidor je sestrinim spominom dodal še kratek opis njene delovne poti v železarni, od leta 1946 do upokojitve leta 1976. Dokument vsebuje tudi fotografijo Delavk v žebljarni okoli leta 1950 na kateri je tudi Zmaga Trojar (last Izidorja Trojarja).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Počitniško delo v Železarni Jesenice, ki jo je zapisal Stane Arh z Jesenic in je objavljena v knjižici Kako so na železarskih Jesenicah včasih živeli. Vsebino ...dokumenta predstavlja pričevanje Staneta Arha z Jesenic, ki opisuje svoje spomine na počitniško delo v železarni od začetka v letu 1965. V naslednjih letih si je s počitniškim delom v strugarni valjev, pri razkladanju vagonov, v martinarni in v elektrojeklarni zaslužil denar za nadaljevanje šolanja. Čeprav ga je poklicna pot po končanem študiju vodila drugam, je še danes ponosen na železarno in njene dosežke. Dokument vsebuje tudi fotografijo dodajanja primesi v Siemens-Martinovo peč leta 1971 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Krotili smo ogenj bruhajoče zveri, ki jo je po spominih na delo v železarni napisal France Voga in je objavljena v knjižici Kako so na železarskih Jesenicah ...včasih živeli. Vsebino dokumenta predstavlja pričevanje Franceta Voge, ki je v prispevku opisal svojo poklicno pot v Železarni Jesenice. Skoraj vso svojo delovno dobo je preživel v vročih obratih železarne, v martinarni, pri plavžih, v elektrojeklarni in aglomeraciji. Zgodbo sestavlja poglavij: Bil sem martinar, Bil sem delavec v livni jami, Bil sem elektrojeklar, Bil sem plavžar, Postal sem delovodja-majster, Novo delo v aglomeraciji, Ne-varnost pri delu, Plača, alkoholizem, koštarji, štrajk v martinarni in še kaj, Konec plavžarstva na Jesenicah in mojega dela v železarni. V prispevku sta objavljeni dve pesmi: Nor je, kdor na plavžu dela (z akrostihom) in Ugasnili smo plavže. Dokument vsebuje tudi fotografije: jedkanice Božidarja Jakca z motivom Plavžar, iz leta 1939 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice), vlivanje jekla 27. Oktobra 1977 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice), France Voga na delovnem mestu (last Franceta Voge), Martinarna okoli leta 1940 (foto Slavko Smolej, hrani Gornjesavski muzej Jesenice), v livni jami martinarne leta 1960 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice), martinar pri vpihovanju kisika v peč leta 1965 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice), razglednice Jesenic leta 1974 (hrani Gornjesavski muzej Jesenice), obratov Železarne Jesenice leta 1985 (last Franceta Voge) in rušenja ogrevalcev zraka – kavperjev leta 1987 (foto Silvo Kokalj, hrani Gornjesavski muzej Jesenice). Na koncu je dodan slovarček z razlago nekaterih pojmov, naprav in postopkov.