V prispevku analiziramo letne spremembe najnižjih (Hnp), srednjih (Hs) in najvišjih (Hvp) letnih vodostajev Cerkniškega jezera v obdobju 1961–2020 ter jih skušamo povezati s spremembami lokalnega ...podnebja. Manjša količina padavin, višja temperatura in posledično večje izhlapevanje ter manjši vpliv snežnega zadržka se odražajo v spremenjenem odtoku s pojezerja, kar se zrcali v upadu letnih, pomladnih in poletnih Hs in Hvp, medtem ko so zimski in jesenski Hs in Hvp ostali na podobni ravni. Po drugi strani so Hnp razen pomladi v porastu, kar na letni ravni, poleti in jeseni (kolikor to dopušča nezanesljivost podatkov ob najnižjih vodostajih) verjetno lahko pripišemo umetnemu zadrževanja vode v jezeru, pozimi in pomladi pa podnebnim spremembam.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Vidre v Cerkniškem jezeru; okolica jezera, panorama, pokrajina, opazovalci na bregu, izjavi Slavko Pol, Notranjski muzej Postojna, Tine Schein, direktor Notranjskega parka.
Information:
Otters, symbols of clean waters and clean environment, which have returned to Cerknica Lake.
Original language summary:
V Cerkniško jezero so se vrnile vidre, znanilke čiste vode in čistega okolja.
Extended description:
Cerkniško jezero: ribja žetev; ribe na suhem - na izsušenem dnu jezera, odlov iz bazenčkov, pobiranje rib, močvirje, košnja v vodi, močvirske trave.
Information:
Cerknica Lake: ...people living at this intermittent lake have been earning their living by fishing or 'fish harvesting' when the waters recede through the centuries.
Original language summary:
Cerkniško jezero: ljudje, ki živijo ob presihajočem jezeru, se že stoletja preživljajo z ribolovom oziroma »ribjo žetvijo« ob upadajoči vodi.
Extended description:
Plemeniti rak jelševec je v Sloveniji le še malo znana žival oziroma jed. Lov nanj vam bo predstavil tale filmski zapis.
Od znanega presihajočega Cerkniškega jezera ostane v ...poletnih mesecih le potok, ki v deževnih dneh naraste v malo rečico. In prav ta potok, ki mu domačini pravijo kar »Jezero«, je eden redkih krajev v Sloveniji, kjer se je še ohranil plemeniti rak »jelševec«. Znana račja kuga, ki je pred več kot petimi desetletji zelo razredčila račje vrste, je kriva, da zna danes le še redko kateri Slovenec loviti rake. Eden najstarejših lovcev na rake je ribiški čuvaj ljubljanskega »Zavoda za ribištvo« Janežič Andrej iz Gornjega Jezera. Prav rad nam je pokazal, kako lovi rake.
Na koščke razrezano ribo natakne na žico in vloži v pasti. Pasti imajo pri strani še eno odprtino, ki pa je take oblike, da ujeti rak ne najde več izhoda.
Kadar je potok tako visok, se ne izplača nastavljati veliko pasti, ker je lov navadno slab. Ko pa voda upade, nastavi mojster Janežič tudi po 30 pasti. Nastavlja jih pozno popoldne ali v prvem mraku, tako da močni vonj ribjega mesa privablja vso noč.
Naslednje jutro sta čuvaja spet ob vodi. Izkušen ribič, že po teži pasti ugotovi, koliko rakov se je ujelo. Če je lov dober, je v enem zabojčku tudi po 30 rakov. Seveda se pa tudi zgodi, da je v kakšni pasti samo eden ali tudi nobeden. Ribogojci za sedaj še ne poznajo načina, kako umetno gojiti rake v vališčih, zato jim skušajo zagotoviti vsaj čim boljše naravne pogoje za razvoj. Postopoma pa bodo skušali slovenske potoke spet naseliti z raki.
Ujete rake pazljivo pregledajo. Samice in tiste, ki so manjši od 11 cm, vržejo nazaj v vodo. V enem letu ujamejo v tem potoku 1200 kg odraslih rakov. Ujete rake prepeljejo v zaprt bazen v bližnji ribogojnici. Tu počakajo, da se jih nabere dovolj, potem pa jih sortirajo po velikosti in razpošljejo naročnikom. Več kot 90 % tržišču namenjenih rakov izvozijo v tujino. V Sloveniji je malo hotelov, ki lahko gostom ponudijo to v tujini zelo cenjeno slovensko specialiteto. Če se hotelom v Švedski, Franciji, Švici in Zahodni Nemčiji, ki so stalni odjemalci ribogojnice Obrh, splača kupovati naše rake, je toliko bolj razumljivo, da naši hoteli ne znajo opozoriti predvsem tujih gostov na našo specialiteto: raka jelševca, ki ga po kvaliteti mesa mnogi uvrščajo pred njegovega morskega konkurenta jastoga.
Information:
A report on catching noble or broad-finger crayfish (Astacus astacus) in Cerknica Lake: a boat, pots, preparation of the traps, a fish farm and the release of crayfish into a pool.
Original language summary:
Reportaža o lovu na raka jelševca v Cerkniškem jezeru: čoln, vrše, priprava pasti, raki, ulov, ribogojnica, izpust rakov v bazen.
