U radu je predstavljen keramički nalaz pronađen u drugoj polovici 20. stoljeća u Islamu Grčkom, nedaleko od neolitičkog nalazišta Graduša – Lokve. Riječ je o slučajnom nalazu, danas pohranjenom u ...Zavičajnom muzeju Benkovac. Prema tehnici ukrašavanja i motivima, nalaz pripada srednjem neolitiku, odnosno danilskoj kulturi.
U prilog navedenom vremenskom i kulturnom okviru govore i analogije s jadranskog prostora, na temelju kojih je ovaj predmet moguće pripisati duhovnoj kulturi neolitičkih zajednica istočnog Jadrana.
Extended description:
Rut, Grant, Baška grapa, Tolminsko: zanimiva arhitektura vasic in narečje, prebivalci potomci Tirolcev, leseni kozolci, izjave Milko BIZAJL, Rut, Franc TORKAR, Grant, Ivan ...KEMPERLE, predsednik Krajevne skupnosti Rut - Grant.
Rut, Grant, Baška grapa, Tolminsko: Wooden hayracks and the capturing architecture from villages within the Tolmin region.
Original language summary:
Rut, Grant, Baška grapa, Tolminsko: leseni kozolci in zanimiva arhitektura vasic na Tolminskem.
Extended description:
Tudi v počastitev jutrišnjega praznika so nocoj tu in tam zagoreli kresovi. A ta, ki ga boste videli v naslednjem prispevku, ima korenine drugje. Kresovalci v Spodnjih Palovčah ...nad Kamnikom so z njim obudili spomine na običaje, ki izvirajo iz poganskih časov.
Z nastopom poletja se začnejo dnevi krajšati in noči daljšati, kar je imelo v tradicionalnih družbah močan pomen, še posebej v tistih severnih, kjer sonca in toplote ni na pretek. Zaradi tega je bilo praznovanje kresne noči zelo pomembno, saj so želeli z njim pomagati ohranjati sončno toploto.
S prižiganjem kresov na hribih, čim bližje nebu, so namreč želeli soncu priskrbeti dobolj sonca in toplote, da bi lahko še naprej svetilo. Vsaka mitologija ima svojo različico, prav tako pa se med kulturami razlikuje tudi točen dan praznovanja, ki je nekje med 20. in 24. junijem, čeprav danes štejemo za začetek poletja oziroma poletni solsticij 21. junij.
Več na: http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/magicna-kresna-noc-ima-se-vedno-svojo-moc/205976
Information:
Spodnje Pavlovče: An old custom for Midsummer Night: making garlands; visitors' statements; fern seeds; lighting the bonfire and merry people around the bonfire.
Original language summary:
Spodnje Palovče: Stari običaji kresne noči, spletanje venčkov, izjave udeležencev prireditve, semena praproti, prižiganje kresa, veselje ljudi ob ognju.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Poznavalci pravijo, da je krščanstvo božič prevzelo iz še starejše tradicije praznovanja luči. Po zimskem sončevem obratu, se dnevi namreč spet daljšajo. Danes žal mnogi ugotavljajo, da je božič eden najbolj kičastih praznikov, ob katerem se predvsem preveč potratno obdarujemo in od tega imajo korist, edinole le trgovci.
Ljubljana: dr. France Rode vodi polnočnico, tudi popoldan je daroval mašo.
Šenturška gora: maša v cerkvi Sv. Urha.
Rožnik: pohod z baklami.
Gornji Petrovci: mašo vodila duhovnica Jana Kerčmar.
Ljubljana: božič, jaslice, svečke, krašenje drevesca, peka kruha in potice.
Gost v studiu Blaž Telban, etnolog.
Novo mesto: »zamrznjene« jaslice, ročno izrezljane jaslice, izjava pater Felicijan Pevec. Jaslice predstavljajo en določen gib, zato ime zamrznjene.
Information:
Christmas reflections; Midnight Mass; walking with torches to Midnight Mass; an Evangelical Service; a nativity scene; a bonfire; a family holiday and consumerism.
Original language summary:
Božična razmišljanja: polnočnica, pohod z baklami k polnočnici, evangeličansko bogoslužje, jaslice, kres, družinski praznik in potrošništvo.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->Danes je tudi priložnost, da izvemo kaj več o pomenu in zgodovini Velikega šmarna. Največ cerkva v Sloveniji je posvečenih Jezusovi materi, Marija pa je med Slovenkami še vedno tudi najbolj razširjeno ime. Številnim, ki danes godujete, čestitamo tudi mi.
Information:
The meaning and the history behind the Assumption of Mary.
Original language summary:
Pomen in zgodovina Velikega šmarna.
Extended description:
Martjanci: pustovanje za begunske otroke; voditelj oddaje Janko ŠOPAR, pustno rajanje otrok, pustno rajanje v begunskem centru, maškara z napisom »Help Bosnia now«.
Extended ...description:
Martjanci: pustovanje za begunske otroke; voditelj oddaje Janko ŠOPAR, pustno rajanje otrok, pustno rajanje v begunskem centru, maškara z napisom »Help Bosnia now«.
Marjanci: Carnival for refugee children.
Original language summary:
Martjanci: pustovanje za begunske otroke.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Predstavljamo dedka Mraza. V Ljubljani se je tokrat izneveril običajnemu sprevodu po mestnem središču. Bolj se je skušal približati najmlajšim na različnih koncih mesta. Pot pa je sklenil na trgu, kjer je bila tudi naša ekipa, ki se je pravkar vrnila. Marjana Ravnjak vpraša dedka Mraza, kako sodeluje z drugima dvema dobrima možema v mesecu decembru. Izjave otrok, otroci na ramah staršev.
Information:
Ljubljana: Father Frost in Ljubljana; a procession; a statement regarding the 'collaboration' of Santa Claus and St. Nicholas.
Original language summary:
Ljubljana: dedek Mraz v Ljubljani; sprevod, izjava o »sodelovanju« z Božičkom in Miklavžem.
Extended description:
<!--if !mso>
st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
...mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Utrinek z dogajanja na Dolenjskem, kjer vsako leto, ob sv. Štefanu, zavetniku živine, obudijo stare običaje.
Sveti Štefan je krščanski svetnik. Štefan je bil prvi krščanski mučenec in eden sedmih diakonov prvotne skupnosti v Jeruzalemu. Leta 34 našega štetja je bil obsojen na smrt s kamenjanjem. Goduje na Štefanovo 26. decembra, na ta dan pa je v Sloveniji pogosto blagoslov konj.
V Svetem pismu je nekaj podatkov iz Štefanovega življenja prispeval sveti Luka v 6. in 7. poglavju Apostolskih del. V Sloveniji je 37 cerkva posvečenih svetem Štefanu. Vir: Wikipedia
Saint Stephen The Protomartyr (Koine Greek: Στέφανος, Stephanos), the protomartyr of Christianity, is venerated as a saint in the Roman Catholic, Anglican, Lutheran, Oriental Orthodox and Eastern Orthodox Churches.
Saint Stephen's name is derived from the Greek Stephanos, meaning "crown". Traditionally, Stephen is invested with a crown of martyrdom for Christianity; he is often depicted in art with three stones and the martyrs' palm. In Eastern Christian iconography, he is shown as a young beardless man with a tonsure, wearing a deacon's vestments, and often holding a miniature church building or a censer. Source: Wikipedia
Information:
Stara vas near Šenjernej: Horse blessing on St. Stephen's Day; snow falling, riders in a snow storm; traditional costumes; a church and a priest blessing horses.
Original language summary:
Stara vas pri Šentjerneju: blagoslov konj na Štefanovo; sneži, jezdeci, konjeniki v snežnem metežu, narodne noše, cerkev, župnik blagoslavlja konje.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Čas, ko sneg pobeli naravo in ko dan spet začne zmagovati nad dolgo zimsko nočjo, je bil že od davnine poln običajev. Njihovo poreklo in smisel se je že zdavnaj zameglil, toda nekateri med njimi so se v tej ali oni obliki ohranili prav do danes. Takšen običaj je tudi »tepežkanje«. Nekdaj je bilo razširjeno po vsej Sloveniji in v delu Hrvaške, danes pa je ohranjeno le še malokje, a gotovo nikjer tako živo kot v okolici Tomaža pri Ormožu. Pred novim letom otroci že zarana vstanejo in vzamejo vrbove šibe. Najprej tepežkajo starše, potem pa gredo še k sosedom in po vsej vasi. Ob tem žele odraslim dobro zdravje, le-ti pa se jim odkupijo z majhnimi darili. O izvoru in pomenu tega običaja lahko danes samo ugibamo, čeprav zasledimo vzporednice še pri nekaterih narodih. Gotovo je bil udarec s šibo v davnini magično dejanje, sam običaj pa je pozneje kot igra prešel med otroke. V Hranilovcih pri Tomažu ima tepežkanje še posebno inačico, ki je ne zasledimo nikjer pri nas: otroci pridejo namreč tepežkat najprej lončarja. Ta jih dočaka s košaro glinastih zvončkov, s katerimi se »odkupi« tepežkarjem, od njega pa otroci odzvončkljajo po vasi. Običaj je med številnimi slovenskimi starosvetnostmi ostal nezapažen in neopisan, pa tudi na glinaste zvončke ne boste naleteli nikjer drugje kot pri lončarju Francu Plohlu v Hranilovcih. S tem običajem pa nimajo veselja le otroci v njegovi bližini. Zanj se zanimajo tudi etnologi, saj strokovnjakom, ki jih zanimajo še neodprte strani preteklosti tudi majhna nadrobnost včasih odkrije nepričakovane vzporednice, ki pomagajo graditi podobo tistih dogodkov in ljudi, do katerih ne seže pisana beseda.
Information:
Hranilovci pri Tomažu: 'Spanking'; children with wooden rods as carol singers bestow good luck upon households.
Original language summary:
Hranilovci pri Tomažu: tepežkanje; otroci s šibami kot koledniki prinašajo srečo v domove.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Proščenje: film Rajka Ranfla iz leta 1967 o tradicionalnem praznovanju Velikega šmarna. V odlomku so prikazani romarji na poti, peš in s kolesi, obred v cerkvi, množica vernikov, ki prepeva pesmi, duhovnik s kadilnico, oltar cerkve, odhod vernikov iz cerkve, sejem in stojnice pred cerkvijo.
Celotni prispevek prikazuje še romarje pri malici na travi, kako kupujejo, štejejo denar, družine z otroki, štorkljo v letu čez polje, kmeta z volmi ki brana grude na njivi, vrtiljak in vračanje romarjev domov.
Information:
A programme about celebrating the Assumption of Mary in the town of Turnišče.
Original language summary:
Oddaja o proščenju – praznovanju praznika Marijinega vnebovzetja Turnišču.
