Na zadnjem delu povišanega pasu je bil našit pašček z zaponko, ki do neke mere omogoča nastavljanje širine pasu, nad njim sta se zadnja dva dela končala v dve konici. Razporek je bil nameščen na ...sprednjem delu in se je zapenjal z gumbi in zapencem. Na hlačah sta bila navadno še dva žepa na sprednjem in eden na zadnjem delu. V bokih so bile bolj ali manj oprijeto krojene, kar sta omogočali ena ali dve gubi na sprednjem delu pod pasom (gube so lahko nadomeščali všitki). Sedalo hlač je bilo postavljeno nekoliko niže, zaradi česar so bile na zadnjici nekoliko ohlapnejše od današnjih, žepi so bili vstavljeni v stranski šiv ali vrezani pod pasom. V primerjavi z današnjimi hlačami so bile krojene višje in so segale nad kolčno višino.
Pripadnostne kostume so oblačili ob različnih priložnostih, pogosto predvsem pri tistih, ki so bile povezane Cerkvijo. »Narodno nošo so oblekli, če je bil na primer pogreb duhovnika ali pogreb ...kakšnga bl pomembnga človeka . Če je bil praznik so oblekli nošo. So bili tak prazniki, k se je spodobl, de si obleku nošo. Pa nova maša. K je bla procesija za mal šmarn v Velesovem, so šli zmerej tja tudi ljudje u v narodni noši.« (Terenski zapiski, 6. 11. 2011)
Pogosto blago: volnena ali polvolnena tkanina, volnena flanela; pražnji telovniki premožnih: pike, rips; zadnji del: klot; podloga: bombažno blago.Pogoste barve: črna, rjava, siva; krojeni so bili ...tudi iz ne preveč kontrastno črtastega blaga, izjemoma karirastega.
Suknjič so Preddvorčani in okoličani nosili kot zaščito pred mrazom, kot del pražnje oprave pa tudi ob poletnih dneh. S krojenjem so dosegali sorazmerno priležnost telesu, krojili pa so jih na ...enoredno ali dvoredno zapenjanje in s fazono, ki je prsno odprtino bolj ali manj zapirala. Izdelovali so jih krojači in jih zlasti na sprednjih delih močno utrjevali, sicer pa podlagali z bombažnim blagom (priljubljen je bil kanafas).