SSKJ je temeljno slovarsko delo, ki vsebuje tudi podatke o izgovarjavi. Na zapisovanje izgovarjave v SSKJ je preko Slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika vplival Stanislav Škrabec. Prispevek ...predstavi obravnavo izgovora v SSKJ, zlasti prispevek Jakoba Riglerja, ki je z metodo anketiranja normiral tonemski način naglaševanja. Izpostavljene so glavne kritike pravorečnega dela SSKJ, ki so jih napisali Golias, Toporišič in Pirnat. Na kratko sta obravnavana razširitev označevanje izgovora v SSKJ2 in aktualno stanje označevanja izgovora v rastočem eSSKJ, ki ne prinaša bistvenega teoretičnega in metodološkega napredka od prve izdaje SSKJ.
Medijski govor (vsaj nacionalne radiotelevizije) uvrščamo med nosilce govornega standarda na Slovenskem. Zaradi njegove razmeroma velike razširjenosti in vplivnosti na govorne navade poslušalcev oz. ...gledalcev, tj. uporabnikov jezika, se zdi raziskovanje jezika v okviru medijskega govora utemeljeno. V prispevku na podlagi treh metodoloških pristopov ter s pomočjo programa za analizo govora Praat analiziramo eno izmed besedilnofonetičnih značilnosti – poudarek –, ki je v slovenskem jezikoslovju razmeroma slabo raziskana. Prispevek je usmerjen v raziskovanje poudarkov z vidika pogostosti pojavljanja, jakosti, osnovnega tona in podaljševanja glasov. V okviru dvournega korpusa desetih TV-oddaj s politično vsebino smo preverili tri teoretične hipoteze, 1) da je v govoru politikov/političark prisotnih več poudarkov kot v govoru voditeljev/voditeljic TV-oddaj, 2) da so poudarki politikov/političark v povprečju jakostno močnejši (dB) in imajo višji F0 (Hz) kot poudarki voditeljev/voditeljic ter 3) da ima pri slušni zaznavi poudarkov najpomembnejšo vlogo sprememba/povečanje jakosti govora, nekoliko manjšo pa povišanje F0 ali podaljševanje glasov.
Besedilna fonetika je področje, ki je v slovenističnem jezikoslovju razmeroma slabo raziskano. V prispevku je predstavljen primer besedilnofonetičnega raziskovanja, tj. analiza poudarkov z vidika ...besednovrstne predvidljivosti, pri čemer je izpostavljena pomembnost posameznih raziskovalnih faz, kot so izbor govorcev, priprava, transkripcija in segmentacija gradiva ter dvostopenjsko potrjevanje raziskovalnih hipotez - slušna in računalniška analiza. Raziskava temelji na korpusu izbranih slovenskih pogovornih TV-oddaj, torej na avtentičnem in bolj ali manj spontanem medijskem govoru.
PDF
