Za Južno Korejo sta bila v preteklosti značilna hiter gospodarski in urbani razvoj, ki so ju spodbujali intervencionistična država in špekulativni trgi. Javnost je bila iz odločanja večinoma ...izključena. Na preobrazbo južnokorejskih mest so poleg tega vplivale obsežne rušitve revnih sosesk in nasilne deložacije prebivalcev. Tako so se na lokalni ravni pojavile različne oblike družbene mobilizacije, katerih cilj je bil zaščititi interese prebivalcev in lokalnih skupnosti ter uveljaviti njihovo skupno pravico do mesta. Članek obravnava razvoj skupnostnega gibanja na območju Geumho-Haengdang-Hawangsimni v Seulu kot primeru družbene mobilizacije na lokalni ravni. Kvalitativna študija primera temelji na longitudinalni analizi vzrokov za nastanek, ciljev, organiziranosti in delovanja skupnostnega gibanja, s čimer želimo celoviteje razumeti pomen družbene mobilizacije na lokalni ravni za preobrazbo južnokorejskih mest. Izsledki študije kažejo, da je skupnostno gibanje pomembno vplivalo na krepitev skupnostnega povezovanja in s tem na preobrazbo mesta na različnih ravneh. Poleg tega študija opozarja na protisloven položaj skupnostnih gibanj v razmerju do države, saj morajo za uresničitev svojih ciljev z njo dejavno sodelovati, a hkrati ohraniti svojo finančno, organizacijsko in politično samostojnost. Skupnostno gibanje na območju Geumho-Haengdang-Hawangsimni v Seulu je bilo pri tem razmeroma uspešno, zaradi česar lahko predstavlja zgled samostojnega in dolgoročno vzdržnega skupnostnega povezovanja v mestih.
V članku se avtorica osredotoča na urbane študije na področju rudarstva. Pojasni načine antropološke vpetosti države, mednarodnih korporacij in avtohtonih skupnosti v polje rudarstva ter ...pojasni antropološko vlogo v diskurzih. V drugem delu članka se posveča skupinam, ki so le posredno povezane z rudarsko industrijo. Na tem mestu pokaže po- membnost antropološke pozornosti tudi tam, kjer vplivi rudarske industrije niso očitni.
Local communities have an important role in society. According to states legislature they execute local public policies. Those processes include local democracy, public administration, local economy ...and social entities. Also they combine public and private resources. All of these groups of factors have their own capacity. Capacity is their ability to achieve goals and consists from inside and outside factors. Capacity of local self-government is integrated capacity. It represents holistic capacity for those units. It tells us, whether they are capable of doing things they should do, according to social and political system and its demands. Local units have different level of capacity. With conceptual model and field research we tested our research hypothesis. Our hypothesis is that local self-government communities with higher capacity offer their residents broader local public services and goods. Also we studies influence of political stability and autonomy on capacity. On representative sample of municipalities in Republic of Slovenia we confirmed all ours research hypothesis. Conceptual model of capacity is a tool for analysing individual communities and for analysing the whole system of local-self government. Also many suggestions for improvement can be made.
This monograph is about the ongoing, unstable reconstruction of spaces and places in the village of Dhërmi/Drimades of southern Albania. It is based on twelve months of anthropological field research ...in that village. Particular consideration is given to the process of reconfiguration and redefinition of the meanings that pertain to the village and its people. The monograph focuses on local peoples’ biographies, oral histories, rhetorical claims, and their everyday discourses, through which it is shown how the meanings of the village are reconstructed through interrelations of the locals with other people and places. The underlying theme is the continuity of movements and interrelations through which the local people of Dhërmi/Drimades recreate and reproduce the sense of locatedness of “their” village and themselves.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba 28. junija 1991 nismo zabeležili niti enega primera kaznivih dejanj, ki jo je napisal Anton Hribar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali ...osamosvajanje SlovenijeGre za zapis Antona Hribarja, tedanjega načelnika postaje milice Jesenice, ki je v sodelovanju s poveljnikom TO Jesenice Bojanom Šuligojem organiziral zaseg evidenc in prevoz orožja na skrivne lokacije. Spominja se tudi zasedbe mejnih prehodov, ki jo je izvedla JLA in pristanka dveh vojaških helikopterjev na nogometnem igrišču Podmežaklo, ki so pripeljali zvezne miličnike s katerimi so se pogajali o (ne)zasedbi železniškega mejnega prehoda Jesenice. Dogovor je bil dosežen 1. julija 1991, ko je bila večina prepeljana v zbirni center Kranj. Avtor je ponosen na to, da so brez žrtev in izstreljenega naboja dosegli mirno rešitev zasedbe treh mednarodnih mejnih prehodov na Jesenicah.Dokument vsebuje tudi fotografijo helikopterja Podmežaklo, 27. junija 1991. (Arhiv OZVVS, Foto: Janez Komel).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Dobra zveza med radijskimi postajami in ljudmi: repetitor deluje še danes, ki jo je napisal Cveto Erman in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah ...doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis radioamaterja Cveta Ermana, ki je bil ustanovitelj in nekdanji vodja Radio kluba Železar. Zgodba je razdeljena na pet podpoglavij: Radio klub Železar, Sekretariat za obrambo, Osamosvajanje Slovenije, Čas brez mobilnih telefonov, Pomoč fantoma na služenju vojaškega roka v JLA. V prvem delu opisuje ustanovitev kluba in pridobivanje članstva ter zaključi s postavitvijo repetitorja, ki deluje še danes. Nadaljuje z obdobjem, ko se je zaposlil na ljudski obrambi Jesenice – poznejšem sekretariatu za obrambo. Opiše kadrovsko zasedbo in organiziranost sekretariata, ki je v osamosvojitvenih prizadevanjih na Jesenicah odigral pomembno vlogo. V nadaljevanju opiše priprave na osamosvojitev, ki so se začele že spomladi leta 1991 in vzpostavitev sistema zvez za katerega je bil zadolžen kot referent za zveze ter službo za opazovanje, obveščanje in alarmiranje. Spominja se tudi akcij pri katerih so pomagali radioamaterji. Tako so odkrili in odstranili vojaški repetitor na Mežakli in prekinili brezžične povezave med karavlami na Zgornjem Gorenjskem in sodelovali pri dogovorih in predaji vojakov JLA. Prispevek zaključuje z ugotovitvijo o dragocenosti delovnih in prijateljskih vezi, ki so mnogim slovenskim in drugim vojaškim obveznikom na služenju vojaškega roka v Sloveniji pomagale najti pot iz težke situacije in se vrniti domov.Dokument vsebuje tudi fotografijo Poročila centra za zveze od 23. junija do 6. julija 1991, izsek iz dokumenta, ki ga hrani arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Strah, ki jo je napisal Stane Arh in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo inženirja Staneta Arha, ki se ...spominja zaključevanja študija v Kragujevcu junija 1991 in dogajanj med vojno za Slovenijo. Najprej opiše svoja prizadevanja, da bi zaključil magistrski študij iz varstva pred sevanji in zagovor specialistične naloge v Kragujevcu zadnji vikend pred osamosvojitvijo Slovenije. Po povratku domov se je začela vojna za Slovenijo med katero je odpeljal ostarelo nono, ki je bila na obisku pri hčeri v Ljubljani, na njen dom v Koper. Ko se je vrnil domov je tu našel le trinajstletnega sina, ki mu je povedal, da je mama z drugima dvema otrokoma odšla v Avstrijo. Avtor opiše svoje iskanje in prizadevanja, da bi družino pripeljal iz Železne Kaple domov v Slovenijo kar mu je tudi uspelo.Dokument vsebuje fotografijo Staneta Arha na Rudniku urana Žirovski vrh (Hrani: Stane Arh).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba 1. julij 1991 – spet svobodni, ki jo je napisala Rina Klinar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis ...Rine Klinar, predsednice izvršnega sveta Občine Jesenice v času osamosvajanja Slovenije. V zgodbi avtorica opisuje dogajanja na Jesenicah in mejnem prehodu Karavanke konec junija 1991. Zgodba je razdeljena na poglavja: Zastava in lipa, Leto 1989, Leto 1990, Občina Jesenice, 1991, Spomini. Avtorica se spominja nastopa funkcije 1. junija 1990 in vzpostavitve sodelovanja med civilno-občinsko oblastjo, miličniki in teritorialno obrambo. V nadaljevanju se vrne nazaj v dogajanje v letih 1989, 1990 in 1991. Objavljen je tudi odlomek iz dnevnika neznanega vojaka JLA z Bohinjske Bele. Avtorica se spominja pogajanj z Jugoslovansko ljudsko armado ob zasedbi mejnega prehoda Karavanke, spopadov z vojaki Teritorialne obrambe, podpisa dogovora in umika vojakov JLA ter zveznih miličnikov s platoja Karavanke, 1. julija 1991. Prispevek zaključi z razmišljanji ob trideseti obletnici samostojne Slovenije.Dokument vsebuje tudi fotografiji, ki prikazujeta Lipo, ki raste pred nekdanjo stavbo Občine Jesenice, Dnevnika neznanega vojaka z Bohinjske Bele, odlomek, ki jih hrani Rina Klinar in JLA na Hrušici, 27. junij 1991, ki jo hrani Arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska, foto: Jaka Jeraša.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Strah in junaštvo v vojni, ki sta jo napisala Pavel Jamnik in Miran Ozebek in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zgodbo nekdanjih miličnikov Pavla Jamnika in Mirana Ozebka, ki opisujeta napad JLA na letališče Brnik. Zgodba ima dve podpoglavji: Bombardiranje letališča Brnik, 28. junij 1991 – izkušnja miličnika in Spopad JLA in TO na Brniku v smeri Vodic, 28. junij 1991 – stiska vojaka JLA. V prvem delu avtorja opišeta usposabljanje mladih miličniških pripravnikov v aprilu 1991 na Kotnikovi ulici v Ljubljani in prve naloge varovanja objekta takratne Letalske enote milice na Brniku v dneh pred razglasitvijo osamosvojitve Slovenije. V nadaljevanju je zapisano pričevanje Mirana Ozebka, ki se spominja preletov letal JLA, srečanja z avstrijskima novinarjema, ki sta kasneje v letalskem napadu izgubila življenje ter prvih rafalov JLA, ki so zadeli hangar, ki so ga varovali. V nadaljevanju je podan opis istega dogodka skozi oči komandanta JLA. Ponovno se nadaljuje pričevanje Ozebka, ki opiše kako so prenočili v zaklenjenem hangarju, kjer so se izmenjavali na straži. Naslednji dan so doživeli raketiranje letališča Brnik in se v paniki odločili za umik. Stekli so do parkiranih vozil in se hitro umaknili v bližnji Mengeš ter naprej v Ljubljano, kjer so se ponovno srečali z ostalimi soborci. V drugem podpoglavju je predstavljeno pričevanje mladega vojaka JLA, ki je na Vrhniki služil vojaški rok in se tako znašel sredi spopada. Svojo stisko je zapisal v verzih na embalažo vojaškega suhega obroka. Original hrani Pavel Jamnik. Zgodba se zaključi s pričevanjem komandanta, ki opisuje izmenjavo ognja v katerem je bil ranjen. Originalne dokumente hrani arhiv MNZ.Dokument vsebuje fotografije vozila avstrijskih novinarjev, ubitih ob raketiranju Brnika (Arhiv Policijske uprave Kranj), nekdanjih miličnikov – pripravnikov leta 2020 (Hrani Miran Ozebek), zgorelih avtomobilov na Brniku (Arhiv Policijske uprave Kranj) in pesmi vojaka JLA, napisane na embalažo (original hrani Pavel Jamnik).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Vojni dveh Tomažev, ki jo je napisal Tomaž Klinar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Tomaža ...Klinarja, mladega slovenskega vojaka z Jesenic, ki je služil vojaški rok v JLA v Mariboru. Uvodoma avtor opiše napotitev na služenje vojaškega roka, prihod v mariborsko vojašnico in stanje v njej pred začetkom vojne za Slovenijo. Ob začetku vojne se je kot desetar znašel na položaju nad mejnim prehodom Šentilj, kjer so položaje branili vojaki slovenske TO. Zavrnil je ukaz podporočnika naj napadejo položaje slovenskih teritorialcev zaradi česar mu je grozilo vojaško sodišče. Z ostalimi vojaki so se odločili za prebeg in ga kljub tveganju in kaotičnim razmeram postopoma uspešno izpeljali. Tvegali so in stekli čez odprt travnik do slovenskih položajev, kjer so se pridružili vojakom TO. Avtor opiše stiske in dileme slovenskih vojakov, ki so vojno za Slovenijo dočakali v sestavi JLA in so bili prisiljeni boriti se proti svojim sonarodnjakom. Opisane dogodke je Tomaž Klinar zapisal tudi v knjigi Heroji nekega trenutka (V.P.8164-20).Dokument vsebuje fotografije jeseniških vojakov JLA leta 1990 v Mariboru (Foto: Stane Žnidar, hrani: Matej Žnidar), Tomaž Klinar st. in ml. – oba v Slovenski vojski (Foto: Boris Balek, hrani Tomaž Klinar), znak »Zvest Sloveniji«, ki so ga prejeli vsi Slovenci, ki so iz JLA prestopili v TO (Last: Tomaž Klinar), naslovnica knjige Heroji nekega trenutka (Hrani: Tomaž Klinar).
PDF
