Znanstvena monografija Čudesna putovanja ka pupku sveta: Produktivno-performativna didaktika književnosti na (nemačkom kao) stranom jeziku Marine Petrović Jülich predstavlja plod avtoričinega ...dolgoletnega raziskovanja in neumornega prizadevanja, da bi približala nemško literaturo študentkam in študentom germanistike ter jih spodbudila k razmišljanju in odkrivanju lepote besedil v originalu. Avtorica z delom temeljito pretresa utečene in tradicionalne pristope poučevanja literature, ki so in še vedno zaznamujejo visokošolski prostor v Srbiji in drugod, ter išče nove možnosti in modele poučevanja znotraj visokošolske didaktike literature.
Znanstvena monografija Čudesna putovanja ka pupku sveta: Produktivno-performativna didaktika književnosti na (nemačkom kao) stranom jeziku Marine Petrović Jülich predstavlja plod avtoričinega dolgoletnega raziskovanja in neumornega prizadevanja, da bi približala nemško literaturo študentkam in študentom germanistike ter jih spodbudila k razmišljanju in odkrivanju lepote besedil v originalu. Avtorica z delom temeljito pretresa utečene in tradicionalne pristope poučevanja literature, ki so in še vedno zaznamujejo visokošolski prostor v Srbiji in drugod, ter išče nove možnosti in modele poučevanja znotraj visokošolske didaktike literature.
Članek se osredinja na podobo Martina Luthra (1483–1546) v dveh romanih 21. stoletja: Feuer. Der Luther-Roman (2014) avtorice Waldtraut Lewin in Durchs Feuer hindurch. Ein Luther-Roman (2015) ...Richarda Böcka. Analizo romanov, ki zasnujeta različni Luthrovi podobi, avtorica izvede na narativni, tematski in motivni ravni, ob upoštevanju ciljne publike in namena avtorjev.
V razpravi nas zanima dnevnik kot vrsta dokumentarnega gradiva in njegove funkcije za namene literarnega raziskovanja. Dnevnik najprej umestimo v skupino sorodnih virov, v kateri so pisma, spomini, ...polemični spisi, eseji, zapiski, ocene, beležnice, listinsko gradivo avtorjev itn. Nato spregovorimo o uporabi arhivskega gradiva v (slovenskem) literarnem zgodovinopisju in z vidika različnih metod. Na dnevnik pogledamo skozi koncepcijo ego dokumentov Winfrieda Schulzeja. Ob primeru zasebnega intimnega dnevnika ponudimo zasnutek tipologije funkcij za uporabo dnevnikov pri literarnem raziskovanju. Predstavljamo sveže transkripte in še neobjavljene slovenske prevode odlomkov iz nemškega dnevnika Louise Crobath (Pesjak) (1844).
Die ATB ist die traditionsreichste Editionsreihe der germanistischen Mediävistik. Begründet 1881 von Hermann Paul, wurde sie von führenden Fachvertretern, Georg Baesecke, Hugo Kuhn, Burghart ...Wachinger, betreut. Seit 2001 liegt die Verantwortung in den Händen von Christian Kiening. Die mittlerweile etwa 120 Bände verknüpfen exemplarisch Handschriftennähe und Lesbarkeit, wissenschaftliche Arbeit am Text und Blick auf die akademische Lehre. Sie umfassen anerkannte, zum Teil kommentierte Ausgaben ,klassischer' Autoren der Zeit um 1200, aber auch veritable Werkausgaben (Notker der Deutsche) und anspruchsvolle Neueditionen (Eckenlied, Heinrich von dem Türlin).
Je bil nadaljevanje priloge Laibacher Wochenblatt (časnika Laibacher Zeithung) z izobraževalno-razvedrilno vsebino, ki je v letih 1819-1849 izhajal pri tiskarni Kleinmayr v Ljubljani. Sprememba imena ...je bila povezana s tem, ker časnik ni bil namenjen le Ljubljani temveč bralcem celotne pokrajine pod Ilirskimi provincami. Čeprav je bil pisan večinoma v nemškem jeziku, je bil pomemben za razvoj slovenske kulture in jezika. V njem so objavljali slovenski kulturniki: France Prešeren, Matija Čop, Miha Kastelic, Leopold Kordesch… V letu 1848 je, pod uredništvom Leopolda Kordescha, rubrika »Theaterbericht« spremljala tudi slovenske predstave Slovenskega društva ter se zavzemala za ustanovitev slovenskega nacionalnega gledališča
Je bil nadaljevanje priloge Laibacher Wochenblatt (časnika Laibacher Zeithung) z izobraževalno-razvedrilno vsebino, ki je v letih 1819-1849 izhajal pri tiskarni Kleinmayr v Ljubljani. Sprememba imena ...je bila povezana s tem, ker časnik ni bil namenjen le Ljubljani temveč bralcem celotne pokrajine pod Ilirskimi provincami. Čeprav je bil pisan večinoma v nemškem jeziku, je bil pomemben za razvoj slovenske kulture in jezika. V njem so objavljali slovenski kulturniki: France Prešeren, Matija Čop, Miha Kastelic, Leopold Kordesch… V letu 1848 je, pod uredništvom Leopolda Kordescha, rubrika »Theaterbericht« spremljala tudi slovenske predstave Slovenskega društva ter se zavzemala za ustanovitev slovenskega nacionalnega gledališča
Je bil nadaljevanje priloge Laibacher Wochenblatt (časnika Laibacher Zeithung) z izobraževalno-razvedrilno vsebino, ki je v letih 1819-1849 izhajal pri tiskarni Kleinmayr v Ljubljani. Sprememba imena ...je bila povezana s tem, ker časnik ni bil namenjen le Ljubljani temveč bralcem celotne pokrajine pod Ilirskimi provincami. Čeprav je bil pisan večinoma v nemškem jeziku, je bil pomemben za razvoj slovenske kulture in jezika. V njem so objavljali slovenski kulturniki: France Prešeren, Matija Čop, Miha Kastelic, Leopold Kordesch… V letu 1848 je, pod uredništvom Leopolda Kordescha, rubrika »Theaterbericht« spremljala tudi slovenske predstave Slovenskega društva ter se zavzemala za ustanovitev slovenskega nacionalnega gledališča
Je bil nadaljevanje priloge Laibacher Wochenblatt (časnika Laibacher Zeithung) z izobraževalno-razvedrilno vsebino, ki je v letih 1819-1849 izhajal pri tiskarni Kleinmayr v Ljubljani. Sprememba imena ...je bila povezana s tem, ker časnik ni bil namenjen le Ljubljani temveč bralcem celotne pokrajine pod Ilirskimi provincami. Čeprav je bil pisan večinoma v nemškem jeziku, je bil pomemben za razvoj slovenske kulture in jezika. V njem so objavljali slovenski kulturniki: France Prešeren, Matija Čop, Miha Kastelic, Leopold Kordesch… V letu 1848 je, pod uredništvom Leopolda Kordescha, rubrika »Theaterbericht« spremljala tudi slovenske predstave Slovenskega društva ter se zavzemala za ustanovitev slovenskega nacionalnega gledališča
Je bil nadaljevanje priloge Laibacher Wochenblatt (časnika Laibacher Zeithung) z izobraževalno-razvedrilno vsebino, ki je v letih 1819-1849 izhajal pri tiskarni Kleinmayr v Ljubljani. Sprememba imena ...je bila povezana s tem, ker časnik ni bil namenjen le Ljubljani temveč bralcem celotne pokrajine pod Ilirskimi provincami. Čeprav je bil pisan večinoma v nemškem jeziku, je bil pomemben za razvoj slovenske kulture in jezika. V njem so objavljali slovenski kulturniki: France Prešeren, Matija Čop, Miha Kastelic, Leopold Kordesch… V letu 1848 je, pod uredništvom Leopolda Kordescha, rubrika »Theaterbericht« spremljala tudi slovenske predstave Slovenskega društva ter se zavzemala za ustanovitev slovenskega nacionalnega gledališča
PDF
