Extended description:
Posnetki: pridelek hmelja, suh hmelj, panorama Savinjske doline, panorama Žalec, hmeljišča, osrednje skladišče, zunanjost Hmeljarski dom Trnava, tabla Kmetijska zadruga ...Savinjska dolina, Žalec uprava, Kmetijski kombinat Žalec, Uprava, ZKJ, Občinski komite ZKS Žalec, SZDL OO Žalec.
Hmelj, sprehod s kamero med vrstami, listi in plodovi - storžki, kobule, hmeljevke, zunanjost železniške postaje Žalec, ljudje na postaji, pripelje parna lokomotiva, odpravnik vlakov, prihod delovne sile, obiralcev s košarami, prevoz na delo s konjsko vprego na lojtrskem vozu, delavke s koli za ovijanje hmeljeve trte in križi za naslanjanje hmeljevk hodijo peš.
Obiranje hmelja: štangar z mačkom izpuli hmeljevko, obiranje, spravljanje pridelka na voz, Ivan Kronovšek meri količino s 30 litrsko posodo, nadzornik Alojz Marovt iz Podvrha pri Braslovčah pri delu. Ženske in otroci pri obiranju, kosilo, vrček piva - Na zdravje!
Te dni so začeli v Savinjski dolini obirati »zeleno zlato« - hmelj, ki je domala že 100 let glavni poljski pridelek v Savinjski dolini. Barva je v naravi zares »zelena - zlato«! Tudi ime je v zvezi z zlatom. Savinjski »golding« je namreč v desetletjih prevzgojen potomec angleške hmeljske sorte, »GOLDING«, ki pa jo je glede na kakovost kot surovina za žlahtno pivovarstvo že visoko prekosil.
Kamor koli se postaviš v Savinjski dolini, v tem čudovitem naravnem biseru slovenske dežele in če popelješ oko po horizontu, boš moral priznati, da se je nebo krog in krog nekako naslonilo na vence in vence hribčkov in hribov, goric in gora, med obronke silnega Pohorja in valovito Dobrovlje ter sanjavo Čemšeniško planino in vabljivo Mrzlico... Skrita tako med naravne zidove - gore in hribe - varuje Savinjska dolina svojo »zeleno rožo« - med njeno rastjo pred premočnimi viharji in tudi pred prehudo vročino. Letošnja letina bo zaradi neugodnih vremenskih pogojev srednja.
Žalec je med najstarejšimi slovenskimi trgi. Skozenj so po »Jantarski poti« - s severa Evrope na jug, v Italijo - prevažali razno blago že stari Rimljani. Leta 1965 bo Žalec slavil 700-to obletnico kot trg. Kot trg je celo za več kot pol stoletja starejši od trga Celje. Čez dve leti pa mu želi (po merilu človeških naselij) postati enak, to je hoče postati tudi mesto... Nenehno rast mu zlasti pospešuje »zlata roža - hmelj«.
Ves razvoj v Savinjski dolini temelji na »zelenih temeljih - hmelju«. Osrednji MAGAZIN za suh hmelj, kakor da je zares zrasel iz hmeljnikov. Štirinajst nadstropij ima in je visok kot ljubljanski nebotičnik. V njem je prostora za 700 ton suhega hmelja. Tu ga preparirajo in pakirajo za dolgo pot čez ocean na vseh pet kontinentov sveta.
Slovenski kmetovalci so pred 80 leti pridelovali hmelj še skoraj v gredah. Pozneje v hmeljnikih s hmeljskimi drogovi. Zdaj so se združili. V skoraj sleherni vasi so si postavili »hmeljarske domove«. V Trnavi je eden najlepših. Že navzven zgovorno dokazuje, da je osredek hmeljarske vasi.
Vasi so se pred leti združile v enotno Kmetijsko zadrugo, »Savinjska dolino«. Institut za hmeljarsko, ki je dosegel že svetovno raven, ter Kmetijski kombinat že orjeta prve brazde v industrijsko - socialistično proizvodnjo hmelja na znanstveni osnovi. Ob hkratni veliki pomoči političnih in upravnih organov.
Od kdaj in od kod hmelj v Savinjski dolini? Stari Slovani so ga prinesli s sabo. Spoznali so ga od ljudi izza Kavkaza. Tam so ga uporabljali že 6000 let pred našim štetjem... Beseda »hmelj« je verjetno tatarska. Sicer so stari Slovani naučili hmeljarjenja Franke v 8. stoletju naše ere. Tisoč let pozneje so ga samostanski menihi prinesli v Slovenijo - najprej v Škofjo Loko leta 1156 - pozneje v Savinjsko dolino, ki so jo zadnjih sto let čedalje bolj na gosto prepletali hmeljniki... Ob cestah in kolnikih zakrivajo pogled na levo in desno... Po košatih hmeljevkah vise grozdi storžkov - kobul... v teh dneh so dozorele za bratev.
Hmeljnike z drogovi zamenjujejo čedalje hitrejši žični nasadi. Sivkasto-beli betonski stebri nosijo žična omrežja na velikih hmeljnikih.
V prvi polovici avgusta (to let prej, drugo morda kasneje) privre v Savinjsko dolino blizu 25.000 novih parov delovnih rok. Železniške postaje (Petrovče, Žalec, Šempeter in Polzela) so kot mravljišča... Vlak za vlakom prihaja... Obiralke vro iz vagonov.. S postaje... na cesto... kjer so jih pričakali naročniki, da jih odpeljejo domov... na lojstrskih vozeh, tudi s kamioni in celo z limuzinami... tu in tam prihajajo tudi peš.
Štirinajst dni, tudi več - dan za dnem - od prvega svita - od zore do mraka - se vrste po asfaltu, po blatnih cestah in kolovozih, kolone za kolonami obiralk, žena in otok s cajnami, to je košarami, s »križi« za naslanjanje na nje podrtih hmeljevk, s koli za ovijanje hmeljeve trte...
Vse hiti v hmeljnike... Mlad fant »štangar« z »mačkom«, to je z lesenim kolom z železnimi kremplji izruje hmeljevko, da pade naravnost obiralkam v naročje... Zlati storžki škrebljaje curljajo v košare.. Vreče se polnijo. Treba jih je odnesti k meri. V praksi prekaljen umen savinjski hmeljar, Ivan Kronovšek, je pri meri natančen. Ne ustraši se znoja... Kobulo za kobulo pregleda natančno, če je zares zrela in pravilno obrana...
Enako njegov rojak iz Podvrha pri Braslovčah, Alojz Marovt, ki vozi še staro a natančno knjigovodstvo svežega nabranega hmelja... Obiralke prihajajo k Marovtovim v Podvrh iz istega kraja že desetletja.
V žičnih hmeljarskih nasadih je trto treba spontano sneti iz omrežja, skrbno oviti okoli kola, da iz rok obiralk dežuje hmelj v košare, vreče, hmeljarjeve koše...
Za odhod iz hmeljišč domov, na zajtrk, ali na kosilo, med obiranjem sploh ni časa... Vse pripeljejo obiralkam do hmeljnikov.. Sleherni obiralec prejme, kolikor le želi, kajti ob bratvi za hrano niso odmerili porcij.
Od prvih del v hmeljnikih spomladi do zrelega storžka v teh dneh je dolga povest. Skrb in trud pa še večletne izkušnje! Edino plačilo je pravilno vzgojen, obran in posušen hmelj, ki z znamko »SAVINJSKI GOLDING« odhaja v Ameriko, Afriko, Azijo in Avstralijo, tja, kjer le proizvajajo žlahtno pivo.
Hmelj je resda moč uporabiti tudi v zdravilstvu, v tekstilni industriji celo v industriji dišav, vendar je njegova poglavitna pot le v pivovarne, zakaj hmelj daje pivu poseben prijeten okus vonj in opoj.
Information:
'Savinje Golding' is ripe: the arrival of seasonal workers and the harvesting of hops.
Original language summary:
»Savinjski golding« je zrel: prihod sezonskih delavk in obiranje hmelja.
Selenium and plants Germ, M; Stibilj, V
Acta agriculturae Slovenica,
08/2007, Volume:
89, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Selenium is of metabolic importance in cyanobacteria and in some plants, being involved in their antioxidative processes. Selenium is widely distributed on the Earth"s surface and available for ...plants in at least small traces. Cultivation of plants enriched with selenium could be an effective way of producing selenium rich foodstuffs and thereby increase health benefits. The essentiality of selenium to higher plants is still under debate. Selenium can increase the tolerance of plants to UV-induced oxidative stress, delay senescence, and promote the growth of ageing seedlings. Recently it has been shown that selenium has the ability to regulate the water status of plants under conditions of drought. The distribution and speciation of selenium in plants and the effect of selenium alone and in combination with some other environmental parameters is discussed.
družina: sviščevkeleto prvega zavarovanja: 1922Clusijev svišč ali encijan, roža, ki sodi v ”klasični” planinski šopek, najdemo tudi na Lovrencu pod Lisco, znanem po bogatem rastišču, in na ...Kopitniku.
Extended description:
Podhom pri Bledu: s konjsko vprego skozi vas, lepa stara arhitektura hiš, verzi Johanca PETERMAN, knjiga o Podhomu, listanje, pripoveduje avtor Marjan ZUPAN, okolica, napis ...Soteska Vintgar; razdejanje v Vintgarju po snegolomu, polomljeni mostovi, izjava Lojze KLINAR, gospodar soteske, popravila, lep cvet trobentice, NORK, servis jadralnih letal, izjava Franc NOVAK, lastnik, letala na dvorišču; kmetija, žaga pri Slivnikovih,izjava Janko SLIVNIK, gradnja nove hiše (kmečki turizem); furman s konjem, izjava Janez DVORNIK o delu s konji, Johanca PETERMAN pa o življenju na vasi nekoč; gasilci prikazujejo delo s starimi napravami, izjava Lojze KLINAR, vodnjak, narcise, o svoji podobnosti s predsednikom Kučanom govori Jože TORKAR.
Extended description:
Podhom pri Bledu: s konjsko vprego skozi vas, lepa stara arhitektura hiš, verzi Johanca PETERMAN, knjiga o Podhomu, listanje, pripoveduje avtor Marjan ZUPAN, okolica, napis Soteska Vintgar; razdejanje v Vintgarju po snegolomu, polomljeni mostovi, izjava Lojze KLINAR, gospodar soteske, popravila, lep cvet trobentice, NORK, servis jadralnih letal, izjava Franc NOVAK, lastnik, letala na dvorišču; kmetija, žaga pri Slivnikovih,izjava Janko SLIVNIK, gradnja nove hiše (kmečki turizem); furman s konjem, izjava Janez DVORNIK o delu s konji, Johanca PETERMAN pa o življenju na vasi nekoč; gasilci prikazujejo delo s starimi napravami, izjava Lojze KLINAR, vodnjak, narcise, o svoji podobnosti s predsednikom Kučanom govori Jože TORKAR.
Our place: a ride with a horse-drawn carriage and presentation of the Podhom pri Bledu village.
Original language summary:
Naš kraj: vožnja s konjsko vprego in predstavitev vasi Podhom pri Bledu.
V raziskovalni nalogi Okus po divjem avtorice zanima uporaba divjih rož oziroma divje raslih rastlin v prehrani Bohinjcev. Cilj naloge je bil poiskati odgovore na vprašanja, katere divje rože ...Bohinjci uporabljajo v prehrani, katere recepte poznajo iz navedenih rož, katere izdelke se lahko pripravi iz divjih rož in s katerimi bi še bolj spodbudili turiste k obisku v Bohinj.Na Srečanju mladih raziskovalcev Gorenjske leta 2013 sta učenki 9. razreda Pia Mrak in Aleša Sodja predstavili raziskovalno nalogo Okus po divjem. Pri nastajanju naloge je sodelovala še Agata Stare. Na področju ekonomija in turizem je raziskovalna naloga dosegla 3. mesto. Mentorice: Marija Helena Logar, Urška Repinc in Pavlina Zorman.
družina: jegličevke leto prvega zavarovanja: Štajerska 1915, Slovenija 1922 Avrikelj ali lepi jeglič, značilna in tudi simbolna alpska rastlina, raste v laški občini ne samo na Humu, ampak tudi na ...Kopitniku, Velikem Kozju in v dolini Gračnice.
PDF