Slovenski učenci in učenke za razliko od njihovih vrstnikov, katerih prvi jeziki trpnika ne poznajo, z razumevanjem in tvorbo tega glagolskega načina v nemščini načelno nimajo težav; težave pa jim ...povzroča njegova raba. Tako nemščina kot slovenščina poznata dva glagolska načina, tvornega in trpnega, ter pri slednjem razlikujeta med dvema oblikama: nemščina med trpnikom dogajanja ali trpnikom s pomožnim glagolom werden in trpnikom stanja ali trpnikom s pomožnim glagolom sein, slovenščina med trpnikom z deležnikom na -n/-t in trpnikom s se. Toda rabo trpnika v slovenščini zaznamuje dolgoletna tradicija odklanjanja, ki jo vsaj delno nadaljuje tudi zadnja Toporišičeva slovenska znanstvena slovnica s pripombo, da ga niti v strokovnih, poljudnih in znanstvenih besedilih ni dobro preveč uporabljati. Glede na sodobno didaktično-metodično načelo raznojezičnosti je treba upoštevati predznanje učencev in učenk ter aktivirati njihove predhodno pridobljene spretnosti in strategije. Zato smo v sodobnih učbenikih za slovenski jezik v osnovnih in srednjih šolah preverili, kaj učenci in učenke v njih izvedo o rabi trpnika v slovenščini, nato pa analizirali obravnavo trpnika v učbenikih za nemščino kot tuji jezik, ki se uporabljajo v slovenskih srednjih šolah, kjer se glede na učni načrt za nemščino kot drugi tuji jezik nemški trpnik obravnava. Glede na ugotovitve obeh analiz smo oblikovali predlog za didaktizacijo nemškega trpnika, ki bi s ciljem primerne rabe presegla usmerjenost k obliki.
Odkrivanje koreferenčnosti je ena izmed treh ključnih nalog ekstrakcije informacij iz besedil, kamor spadata še prepoznavanje imenskih entitet in ekstrakcija povezav. Namen odkrivanja koreferenčnosti ...je prek celotnega besedila ustrezno združiti vse omenitve entitet v skupine, v katerih vsaka skupina predstavlja svojo entiteto. Metode za reševanje te naloge se za nekatere jezike z več govorci razvijajo že dalj časa, medtem ko za slovenski jezik še niso bile izdelane. V prispevku predstavljamo nov, ročno označen korpus za odkrivanje koreferenčnosti v slovenskem jeziku – korpus coref149. Za avtomatsko odkrivanje koreferenčnosti smo prilagodili sistem SkipCor, ki smo ga izdelali za angleški jezik. Sistem SkipCor je na slovenskem gradivu dosegel 76 % ocene CoNLL 2012. Ob tem smo analizirali še vplive posameznih tipov značilk in preverili, katere so pogoste napake. Pri analiziranju besedil smo razvili tudi programsko knjižnico s spletnim vmesnikom, prek katere je možno izvesti vse opisane analize in neposredno primerjati njihovo uspešnost. Rezultati analiz so obetavni in primerljivi z rezultati pri drugih, bolj razširjenih jezikih. S tem smo dokazali, da je avtomatsko odkrivanje koreferenčnosti v slovenskem jeziku lahko uspešno, v prihodnosti pa bi bilo potrebno izdelati še večji in kvalitetnejši korpus, v katerem bodo koreferenčno naslovljene vse posebnosti slovenskega jezika, kar bi omogočilo izgradnjo učinkovitih metod za avtomatsko reševanje koreferenčnih problemov.
Na konferenci o elektronski leksikografiji eLex 2011 je potekala okrogla miza, na kateri so se razpravljalci ukvarjali z vprašanjem, ali bodo leta 2020 slovarji še obstajali. Prevladalo je splošno ...mnenje, da bodo slovarji še obstajali, vendar pa bodo drugačni od slovarjev, kot smo jih bili vajeni do sedaj, in da nekaterim od njih verjetno ne bomo več rekli slovarji. Poleg tega so se razpravljalci strinjali v predvidevanju, da bo spletni medij postal v leksikografiji vse bolj prevladujoč. Kasnejše dogajanje na leksikografskem področju je pokazalo, da se leksikografi vsega tega močno zavedajo, kar pa potrjuje tudi ustanovitev evropske mreže za elektronsko leksikografijo (ENeL). Danes se leksikografi ne ukvarjajo več z vprašanjem, ali bodo slovarji v prihodnje še obstajali, temveč bolj s tem, kako elektronske slovarje, zlasti spletne, zasnovati in izdelati, da bodo zadostili potrebam sodobnih uporabnikov.
Prispevek obravnava pomen slovenskega glagolnika v odnosu do glagolske vezljivosti in števnosti. V številnih analizah, mdr. v Bajee (1950), Žele (1993, 2001), Toporišič (2000) ter Vidovič Muha ...(2011), je pri glagolniku prepoznan osnovni pomen glagolskega dejanja, poleg tega pa še drugi besedotvorni pomeni, ki nastanejo z metonimičnim prenosom iz osnovnega pomena (najpogosteje posledica, proizvod, predmet ali učinek glagolskega dejanja). V prvem pomenu je glagolnik nešteven, v drugem pa je lahko tudi števen. V pričujočem članku pokažemo, da v slovenščini obstaja še dodatna kombinacija - glagolnik s pomenom glagolskega dejanja, ki je števen.
Zapis posveta o aktualnih sociolingvističnih izzivih in prednostnih raziskovalnih tematikah, ki sta ga organizirala doc. dr. Maja Bitenc in red. prof. dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko in je ...potekal v ponedeljek, 27. 9. 2021, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in s prenosom preko Zooma. V prvem delu so vabljene strokovnjakinje in strokovnjaki predstavili svoje poglede ob izhodiščnih vprašanjih, v drugem je sledila razprava vseh sodelujočih. Zapis posnetka so govornice in govorniki uredili po lastni presoji, načeloma s čim manj intervencijami, iz razprave pa so za branje prilagojene in objavljene vsebinsko tehtnejše replike.
Prispevek izhaja iz projekta snovanja novega velikega slovensko-madžarskega slovarja, pri katerem je bila za namene priprave koncepta potrebna tudi analiza obstoječih dvojezičnih virov za ta ...jezikovni par. Tako prispevek najprej ponudi krajši zgodovinski pregled slovensko-madžarskega slovaropisja, od prvih zbirk narečnih besed, glosarjev do frazeoloških zbirk in slovarjev. Sledi pregled dvojezičnih slovarjev za jezikovni par slovenščina-madžarščina in madžarščina-slovenščina. Prispevek se nato osredotoči na primerjavo treh najpogosteje uporabljanih slovensko-madžarskih slovarjev, in sicer slovensko-madžarskega dela slovarja Elizabete Bernjak iz leta 1995, Slovensko-madžarskega slovarja Jožeta Hradila iz leta 1996 ter slovensko-madžarskega dela Hradilovega navzkrižnega slovarja iz leta 2012. Slovarji so primerjani z vidika obsega, geslovnika, predstavitve iztočnic, zaglavja ipd. Primerjani so tudi različni elementi slovarske mikrostrukture, od prevedkov do ponazarjalnega gradiva. Nato je opravljena kratka študija izrazja, ki ga najdemo v e-zbirkah izrazov in ki naj bi odsevalo potrebe izobraževalnih ustanov na dvojezičnem območju. Temu sledi pregled izbranih primerov dobrih praks sodobne dvojezične leksikografije, kot je pri nas npr. Veliki angleško-slovenski slovar Oxford-DZS, v tujini pa dvojezični slovarji založb Oxford in Collins. Pri pregledu predvsem izpostavimo elemente, ki najbolje kažejo sodobne pristope izkoriščanja prednosti digitalnega medija in so posledično najbolj relevantni za snovanje Velikega slovensko-madžarskega slovarja.
V prispevku opišemo leksikalno analizo izluščenih podatkov za določen kolokacijski okvir iz korpusov Janes in Kres ter predstavimo rezultate, ki so zanimivi za spremljanje leksikalnih novosti v ...slovenski leksiki in za njeno posodobitev v slovarjih. Izluščene podatke smo analizirali primerjalno glede na aktualne slovarje za slovenščino z vidika še neregistriranega besedišča, z vidika vstopanja v tipične kolokacije in stalne zveze ter z vidika pomenskih sprememb. Jezikoslovna analiza izluščenih kolokacij je med drugim pokazala, da je mogoče s primerjalno analizo prepoznati glavne značilnosti in trende leksikalnih novosti ter zaznati problematične točke, kjer leksikalne novosti zlasti pod vplivom tujejezičnih elementov v slovenščino vnašajo tudi spremembe v zapisu in skladenjski vlogi.
V prispevku predstavimo najnovejšo različico korpusa spletne slovenščine Janes, ki vsebuje tvite, spletne forume, novice in uporabniške komentarje nanje, blogovske zapise in komentarje nanje ter ...uporabniške in pogovorne strani na Wikipediji. Najprej opišemo postopek zajema besedil za vsakega od vključenih virov in podamo kvantitativno analizo zgrajenega korpusa. Sledi predstavitev avtomatskih in ročnih postopkov za obogatitev korpusa s koristnimi metapodatki, kot so tip, spol in regija avtorja ter sentiment in stopnja tehnične in jezikovne standardnosti posameznega besedila. Prispevek sklenemo z opisom delotoka za jezikoslovno označevanje korpusa, ki vključuje tokenizacijo, stavčno segmentacijo, rediakritizacijo, normalizacijo, oblikoskladenjsko označevanje in lematizacijo.
PDF
