V prispevku prikazujemo šestintrideset bertoških hišnih imen, ki smo jih v sodelovanju z istrskoslovensko govorečimi domačini zapisali med terensko raziskavo leta 2020. Iz analize izhaja, da so hišna ...imena obravnavanega kraja – glede na poimenovalno motivacijo – nastala iz osebnih lastnih imen, priimkov, geografskih imen, iz poimenovanj za poklice, iz poimenovanj za rastline in živali ter iz vzdevkov, npr. pri Drejčkih, pri Marticih, pri Papečih, pri Tonetu šuštarju, pri Panankuli, pri Čuketih ali pri Trakajih. Etimološka analiza je pokazala, da je večina imen romanskega izvora, kar priča o vplivu, ki ga je imela istrobeneščina na slovensko istrsko narečje, čeprav so skozi zgodovino v kraju sobivali vaščani slovanskih in romanskih korenin, ki so bili večinoma (vsaj) receptivno dvojezični.
Poročila Trobec, Tajan; Stojilković, Borut; Rogelj, Boštjan ...
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2022
58
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Terensko proučevanje prsti Geografsko raziskovanje slovenske Istre 1 Slovenske manjšine v sosednjih državah Izvajanje pristopa LEADER/CLLD v Sloveniji Slovenske srenje kot izročilo in priložnost ...Mesec prostora 2022 Zaključek projekta na temo potencialno onesnaženih območij v Sloveniji – vzpostavitev baze ter izdelava modela za ocenjevanje potrebe po njihovi prednostni obravnavi CELSA bilateralni raziskovalni projekt s KU Leuven na temo podpornega okolja za nove pristopnike v kmetijstvo Modra fakulteta: odgovor Univerze v Ljubljani na dolgoživost Trajnostni razvoj turizma – prakse in pristopi v Srbiji in Sloveniji
V prispevku prikazujemo izbrane istrskoslovenske narečne izraze za ptice iz družine rac in gosi (Anatidae), reda plojkokljunov (Anseriformes). Istrskoslovenske ornitonime smo zbrali po vprašalnici, ...ki je bila podlaga za pripravo slovarja Lexicon ornitologicum Histriae slovenicae (LOHS). Prvo raziskavo je opravil Goran Filpi, in sicer v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, druge, novejše podatke, pa je zbrala Suzana Todorović leta 2009 v okviru svoje doktorske disertacije.2 Ornitonimi, ki jih je Suzana Todorović zapisala v Novi vasi, so bili objavljeni v IbLA, tisti, ki jih je zapisala v Borštu, pa v LAIČaG. Avtorja sta zbrano gradivo primerjala, izraze etimološko analizirala in prikazala, katere izraze Istrani še uporabljajo oz. katere so opustili ali jih nadomestili z drugimi poimenovanji.
V prispevku so prikazana hišna imena v dveh krajih slovenske Istre – na Šaredu, ki je bil do konca 19. stoletja skoraj neposeljen (popis iz leta 1869 beleži le 32 prebivalcev), in na Pomjanu, kjer je ...zgodovina naseljevanja veliko starejša. Tu so lastna zemljepisna imena številčnejša in bogatejša. Medtem ko smo na Šaredu zapisali večinoma hišna imena, ki razkrivajo poreklo prebivalcev, na primer pri Glemčanih, pri Doljanih, pri Rakitljanih ipd., smo na Pomjanu slišali raznovrstnejša poimenovanja, na primer pri Gunjaču, pri Malnarci, pri Vikiču, pri Kapitanu, pri Šolčoki idr.
U radu je pregled obiteljskih nadimaka potvrđenih u selu Bertoki kraj Kopra
popraćen analizom njihova podrijetla. Govor Bertoka dio je rižanskoga poddijalekta
koji sa šavrinskom varijantom tvori ...slovensku istarsku dijalektnu skupinu.
Starosjedioci u Bertokima – Istrani s romanskim i slavenskim korijenima – govore
istarskim dijalektom talijanskoga i slovenskoga podrijetla. Dakle, u Bertokima
postoji suživot slovenskoga jezika – bertošanskoga, kako ga zovu mještani, i
istarskovenecijanskoga zvanoga bertosano.
Istraživanjem je utvrđeno da je u Bertokima i u drugim dvodijalektnim naseljima
prijelaz iz slavenske jezične i kulturne tradicije u romansku većega intenziteta
nego u naseljima čiji stanovnici govore samo jednim dijalektom. Bertošanci
koji govore romanski uglavnom su receptivno dvojezični, dok su stanovnici slovenskoga
podrijetla aktivno dvojezični. Taj se fenomen može pripisati sociolingvističkomu
položaju Istrana u prošlosti.
Građa je prikupljena u razgovorima sa starosjediocima slovenskoga podrijetla.
Obiteljski nadimci zapisivani su tijekom razgovora te tijekom (kasnijega) preslušavanja
snimaka. Zabilježeno je i analizirano trideset šest obiteljskih nadimaka.
Oni su nastali od: osobnih imena (npr. pri Drejčkih), prezimena (npr. pri Marticih),
toponima (npr. pri Papečih), naziva zanimanja (npr. pri Tonetu šuštarju),
naziva biljaka (npr. pri Panankuli), naziva životinja (npr. pri Čuketih) te od osobnih
nadimaka (npr. pri Trakajih).
Etimološka analiza pokazala je da većina obiteljskih nadimaka potječe iz istarskovenecijanskoga,
stoljećima prisutnoga u Bertokima.
Pričujoči članek predstavi diahroni pregled didaktičnih pristopov, ki so se uveljavljali pri poučevanju tujih in drugih jezikov v svetu do danes. Njegov namen je preveriti njihovo rabo pri ...glotodidaktiki italijanščine kot drugega jezika na narodno mešanem območju slovenske Istre. Po primerjavi z učnim načrtom avtorica umesti vidnejše pristope v sodobno pedagoško prakso in jih na konkretnih primerih lastne pedagoške prakse preuči ter poda smernice uporabe v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovnih šol.
Avtor v članku obravnava poseljevanje Koprskega okraja po drugi svetovni vojni. V prvih povojnih letih so se na Koprsko iz notranjosti Slovenije večinoma priseljevali strokovni in politični kadri, v ...poznejšem obdobju pa so se priseljenci zaposlovali kot industrijski delavci. Po avtorjevi hipotezi so komunistične oblasti načrtno spodbujale priseljevanje samo v prvem obdobju, pozneje pa so ti procesi potekali precej bolj spontano.
Ekološka pridelava oljk v Sloveniji Podmenik, Dane; Lampič, Barbara; Bavec, Martina
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2013
39
Journal Article
Peer reviewed
Open access
V prispevku predstavljamo razvoj in značilnosti ekološke pridelave oljk v Sloveniji. V letu 2012 je bilo zabeleženih 184,5 ha ekoloških oljčnikov, kar predstavlja 10 % vseh oljčnih nasadov. Glede na ...trende lahko v naslednjih letih pričakujemo, da bi se obseg ekoloških oljčnikov lahko povzpel na 350 ha. Pomembna je tudi ugotovitev, da pridelovalci namenjajo premalo pozornosti trajnostnim kmetijskim praksam, kar sproža kritičen premislek o izpolnjevanju temeljnih standardov ekološkega kmetijstva.
Literarna dela kot diskurzivna artikulacija bivanjskega izkustva življenjskega prostora postajajo legitimen predmet geografskega preučevanja. Postmoderna geografija si je za svoje potrebe prilagodila ...tudi nekatere koncepcije literarne vede, kot so intertekstualnost, pokrajina kot besedilo ali geografsko zamišljanje. Kvalitativna analiza izbranih primerov literarnih besedil, ki tematizirajo prostor slovenske Istre, pokaže, kako se v njih oblikujejo topofilija, identitetna razlika jaz/drugi ter občutja kraja in brez krajevnosti. Gre za sodobne pojme humanistične geografije, ki pretežno objektivistično, naravoslovno-družboslovno tradicijo stroke nadgrajujejo z upoštevanjem posameznikovega in skupnostnega dojemanja, zamišljanja in oblikovanja prostora. Literarna dela geografiji omogočajo preučevanje našega odnosa do življenjskega okolja in pomenov, ki jih prostoru pripisujemo ali pa se z njimi identificiramo. Naša razmerja do prostora so tudi temeljni pogoj za oblikovanje identitet in družbene odgovornosti.
Literarna dela kot diskurzivna artikulacija bivanjskega izkustva življenjskega prostora postajajo legitimen predmet geografskega preučevanja. Postmoderna geografija si je za svoje potrebe prilagodila ...tudi nekatere koncepcije literarne vede, kot so intertekstualnost, pokrajina kot besedilo ali geografsko zamišljanje. Kvalitativna analiza izbranih primerov literarnih besedil, ki tematizirajo prostor slovenske Istre, pokaže, kako se v njih oblikujejo topofilija, identitetna razlika jaz/drugi ter občutja kraja in brez krajevnosti. Gre za sodobne pojme humanistične geografije, ki pretežno objektivistično, naravoslovno-družboslovno tradicijo stroke nadgrajujejo z upoštevanjem posameznikovega in skupnostnega dojemanja, zamišljanja in oblikovanja prostora. Literarna dela geografiji omogočajo preučevanje našega odnosa do življenjskega okolja in pomenov, ki jih prostoru pripisujemo ali pa se z njimi identificiramo. Naša razmerja do prostora so tudi temeljni pogoj za oblikovanje identitet in družbene odgovornosti.