Prispevek obravnava problematiko določanja kratkoročnih sprememb na flišnih klifih na slovenski obali s pomočjo dveh nizov podatkov letalskega lidarskega snemanja (z vmesnim razmikom treh let). ...Metoda se še razvija in se običajno uporablja v kombinaciji s terestričnim lidarjem. Na klifu med Fieso in Pacugom smo izvedli eksperimentalni poskus določanja kratkoročnih sprememb: največji delež razlik se je zgodil na steni klifa in abrazijski polici ter na osrednjem delu klifa, iz česar sklepamo, da je to najaktivnejši del klifa. Raziskava je pokazala, da je uporaba letalskih lidarskih posnetkov kljub določenim pomanjkljivostim lahko zelo uporaben pripomoček.
Strukturne preobrazbe slovenskih obalnih mest so rezultat vsebinskih razvojnih strategij, ki so jih narekovali različni mestni akterji v različnih zgodovinskih obdobjih. Zaradi procesa ...industrializacije je prostor obalnih mest dobil novo strukturo v obliki industrijskih objektov. Danes ostajajo te strukture brez ustreznih vsebin in predstavljajo degradirana območja mesta, ki jih poskuša na vsak način uravnavati interes kapitala. Povojno obdobje funkcionalizma je zaznamovalo prizadevanje za ustvarjanje prostorskih možnosti za potrebe delavskega razreda, ki se je naseljeval v novih stanovanjskih soseskah. Iz industrijskih struktur, ki so se širile v horizontalo, se je v šestdesetih letih 20. stoletja pojavila nova tipologija stanovanjskega nebotičnika, ki se je začela dvigovati v vertikalo. Obdobje po tranziciji je v obalni prostor vneslo splošno kaotično stanje na ravni organizacije prostora, saj so posege izvajali po željah kapitala in manj na podlagi strokovnih usmeritev. Urbanizem kot stroka ni dovolj prožen za uravnavanje hitrih preobrazb oblik kapitala, zato se ta neomejeno oblikuje čez vse meje mesta.
Bagranje in ravnanje s sedimentom se v večini primerov obravnava kot tehnologijo, ki omogoča izgradnjo in vzdrževanje plovnih poti. V raziskavi, ki sem jo izdelal v sklopu magistrske naloge, sem ...želel predstaviti način, kako lahko bagranje pripomore k prostorskemu urejanju slovenske obale. Slovenska obala je relativno kratka in omejena, ob njej so veliki poselitveni interesi. Zaradi tega obstajajo težnje po daljšanju obale s pomočjo nasipavanja oz. ustvarjanja umetnih otokov in polotokov. Velikokrat se nasipava zaradi izgradnje pomolov, za potrebe marin in ostalih pristanišč. Cilj raziskave je bil obrniti ta trend, ki bi se izognil krčenju morskih površin in tako izkoristiti kanale ter razširiti oz. ustvariti nove vodne površine za potrebe gospodarskih dejavnosti ali zaradi varovanja okolja. Da bi to dosegel, je bilo potrebno najprej preučiti zakonodajo ter poiskati ustrezen način za ravnanje z izkopanim sedimentom. Ko smo zagotovili nadaljnje ravnanje s sedimentom, je možno upoštevati bagranje kot pomemben dejavnik pri predlagani prostorski ureditvi slovenske obale.
Edo Mihevc (1911–1985) je bil eden protagonistov slovenske moderne arhitekture po drugi svetovni vojni in eden Plečnikovih študentov, ki se je ločil od njegove manire ter zakorakal na pot ...samoizraznosti in iskanja skladja med modernizmom, regionalizmom in humanistično filozofijo. Pomen njegovega prispevka slovenski arhitekturi in kulturi je predstavljen skozi perspektivo večrazsežnostne dejavnosti, s poudarkom na vlogi urbanista slovenske obale. Posamezni deli iz njegovega opusa so predstavljeni z vidika časa nastanka, uporabe in arhitekturne vrednosti, pomen in vloga zamisli ter trendov pa skozi dela. V luči sodobnih doktrin varovanja kulturne dediščine, pravočasna ocena in minimalno varstvo njegove arhitekture mora biti doseženo, tudi za mojstrovine iz bližnje preteklosti.
Ovo istraživanje prikazuje nalaz alohtone crvene alge Caulacanthus okamurae, dosad nepoznate na području slovenske obale (Tršćanski zaljev, sjeverni Jadran). U radu se opisuje rasprostranjenost ...vrste, njezina brojnost, morfološke karakteristike te reproduktivna fenologija. Istraživanje se temelji na sezonskom uzrokovanju provedenom tijekom jedne godine, od zime do jeseni 2021., na dvije različite podloge (vapnenac i pješčenjak) mediolitoralne zone, a istim je utvrđena umjerena promjenjivost u biomasi naselja C. okamurae između zimsko-proljetnog i ljetno-jesenskog razdoblja. Zajednice zavičajnih algi dvaju supstrata pod utjecajem C. okamurae općenito su okarakterizirane ograničenom raznolikošću vrsta, uglavnom onih malih dimenzija s jednostavnom morfologijom. Tijekom istraživanja, osim sterilnih talusa C. okamurae, pronađeni su tetrasporofitni talusi s tetrasporocistama i ženski gametofiti s cistokarpima.
Podjela tj. zonacija mediolitoralnog pojasa pretežito se temelji na istraživanjima zajednica makroalgi na šest postaja u zaljevu Koper (slovenski jugoistočni dio tršćanskog zaljeva) provedenih
u ...proljeće (travanj) i jesen (studeni) 2010. godine. Studija provedena metodom slučajnog odabira, uključuje različite vrste podloga (vapnenac, lapor i pješčenjak). Uzorkovano je područje od gornjeg
mediolitoralnog pojasa do ruba infralitorala (između srednje gornje razine plime do srednje donje razine oseke), te gornje granice prisustva smeđe alge cystoseira Compressa. Zonacijom je mediolitoral podijeljen u tri sloja (viši, srednji i niži) prema biotičkim (vodeće vrste) i abiotičkim kriterijima (razina mora). Primjenom multivarijatne tehnike glavna različitost je ustanovljena između zajednica makroalgi gornjeg i donjeg sloja. Vrsta koja je najviše doprinijela ovakvoj različitosti je Blidingia minima.Glavne razlike u sastavu vrsta u različitim podlogama su pronađene između vapnenca i lapora. Vrsta Chaetomorpha linum uglavnom karakterizira takve razlike, dok je vrsta Fucus virsoides bila glavni pridonositelj različitosti među srednjim slojem na vapnencu i pješčenjaku.
PDF
