Izobraževanje odraslih na področju zdravja postaja vedno bolj obsežno polje v andragogiki ter drugih družboslovnih, humanističnih in medicinskih vedah, kar se med drugim odraža v samostojnih revijah, ...interdisciplinarno zasnovanih razpravah o raziskovanju, v mednarodnih projektih, mnogovrstnosti praks in tudi v pestrosti poimenovanj: zdravstvena vzgoja, izobraževanje za zdravje, zdravstveno izobraževanje, vzgoja in izobraževanje za zdravje, razvoj zdravstvene pismenosti ali zdravstveno opismenjevanje, ozaveščanje o zdravju. V tej tematski številki je odnos med izobraževanjem in zdravjem/boleznijo osvetljen z dveh zornih kotov. Prvi obravnava vpliv izobraževanja, vključenosti v izobraževalne programe na zdravje in dobro počutje. Drugi zorni kot razmerja med zdravjem in izobraževanjem odpira pogled na izobraževanje, ki je ciljno pripravljeno z namenom izboljševanja znanja o zdravju/bolezni.
Optimalne zdravstvene izide v nosečnosti povezujemo s stopnjo zdravstvene pismenosti, ki je danes prepoznana kot ključna socialna determinanta zdravja. Namen integrativnega pregleda literature je bil ...preučiti, kateri sodobni pristopi (intervencije) zdravstvene vzgoje za dvig zdravstvene pismenosti nosečnic so razviti v svetu ter kakšna je vključenost strokovnjakov drugih disciplin v intervencije zdravstvene vzgoje. Pregledani so bili članki, objavljeni med letoma 2010 in 2021, iz naslednjih elektronskih podatkovnih zbirk: Cinahl in Medline (prek baze EBSCOhost), PubMed in ScienceDirect. V končno vsebinsko integrativno analizo je bilo umeščenih pet kvantitativnih raziskav. Zbrani podatki so bili analizirani z metodo tematske analize. Raziskave poročajo o vplivu zdravstvene pismenosti na prepričanja/stališča, znanje in življenjski slog med nosečnostjo, obenem pa tudi kažejo na to, da je vključevanje drugih, nezdravstvenih strokovnjakov v zdravstvenovzgojne intervencije zelo omejeno. Vidne so spremembe v pristopu sodobne zdravstvene vzgoje, a hkrati tudi to, da je ta proces prepočasen in nezadostno progresiven.
Studies have shown the importance of self-efficacy in the domain of risky sexual behaviour. The aim of this study was to examine the association of unwanted sexual intercourse among secondary-school ...students with socio-demographic factors and perceived self-efficacy, and to assess the effectiveness of the programme on reproductive health.
The study involved 5,026 second-grade students in 72 high schools in the Province of Vojvodina, Serbia (APV). They were surveyed before and after the implementation of the extracurricular 'Reproductive health education programme for secondary-school students in APV'. A questionnaire consisting of 57 questions (socio-demographic characteristics, knowledge, attitudes, and behaviour of students regarding reproductive health, and a general self-efficacy scale) was used as the research instrument.
One quarter of students had engaged in unwanted sexual intercourse on one or more occasions. Students with poor material status were twice as likely to engage in unwanted sexual intercourse (ОR=2.01; 95%CI=1.07-3.75) as students with average or good material status. Students who did not engage in unwanted sexual intercourse had a higher self-efficacy score than students who who did (t=2.903; p<0.01). After the programme was completed, there was an increase in general self-efficacy.
Poor material status is a predictor of unwanted sexual intercourse. Students who have a higher level of self-efficacy engaged to a lesser degree in unwanted sexual intercourse. The programme is effective in terms of increasing general self-efficacy, and can be applied to encourage responsible sexual behaviour.
Članek obravnava tematiko zdravja v izobraževanju odraslih. Izhodišče razprave je sodobno pojmovanje zdravja, ki se uveljavlja v družbenih vedah in se razume kot fizična, psihosocialna in duhovna ...dobrobit. Poudarjena je tudi misel, da je zdravje proces in da zdravstveno stanje določajo tako subjektivni kot okoljski dejavniki. To odpira vrata teoriji salutogeneze, povezani s prepričanjem, da je zdravje mogoče izboljšati s pomočjo zdravstvene vzgoje in promocije zdravja. Koncept okoljskih in socio-kulturnih dejavnikov, ki odločajo o zdravju in vprašanja, ki se nanašajo na z zdravjem povezani vidik kakovosti življenja, so tudi uporabljeni kot referenčni okvir in teoretska podlaga za to pedagoško razpravo o zdravju kot predmetu izobraževanja odraslih.