K nastanku tematske številke sta prispevali dve okoliščini. Prva je povečano antropološko zanimanje za življenjski prostor in druge vrste, ki bivajo v njem. Živali postajajo priljubljen medij in ...merilo človeških odnosov z naravnimi in družbenimi okolji. V zadnjih dveh desetletjih je izšla cela vrsta revij in zbornikov, posvečena vprašanjem pravic živali, njihovega umetniškega upodabljanja, reje in prehrane, organizacije vsakdanjega življenja, vzgoje ipd. Ontološki obrat je prinesel novo specializacijo – t. i. večvrstno etnografijo, ki preizprašuje osrednje mesto ljudi in predstavlja preučevanje neudomačenih (nekoristnih) ali neopaznih živalskih in rastlinskih vrst ter procesov. Izbrani naslov tematske številke revije Svetovi izpostavlja spremembe znanstvene paradigme in jih prenaša v slovensko in evropsko etnologijo ter socialno/kulturno antropologijo. Druga spodbuda za pričujočo tematsko številko je bila priložnostna in domača. V projektu Evropske noči raziskovalcev – Humanistika, to si ti!, ki ga na Univerzi v Ljubljani vodi Filozofska fakulteta, je leta 2022 osrednji tematski fokus povzemal slogan Človek, žival.
Na fotografiji brat moje stare mame, Francelj, pozira s konjem. Najverjetneje je bila fotografija posneta doma na kmetiji (z ledinskim imenom) pr G’šč.
Mali, triletni Marjanček Škoflek (danes moj predragi mož) je na hudinjskem travniku, kjer je danes Opekarniška ulica s stanovanjski bloki, v času velike leta 1952 noči muziciral na harmoniki in z ...velikim veseljem »strašil« njihove domače kokoške in zajčke.
Kot je bilo v času po II. svetovni vojni povsem običajno, je tudi celjska družina Škoflek na Cigonci (Hudinja), kjer je bila nekoč opekarna, danes pa celjski Center Merkator in stadion Petrol, ...gojila kokoši, zajce in prašičke. Mali Marjan je z veseljem pomagal staršem pri krmljenju živali. A ko je prišel čas zimskih kolin, ki so se ga domači zelo veselili, je bil to zanj predvsem žalosten dogodek. Dobrote zimskih kolin, ki so bile za vse zelo cenjene, njemu niso nič dišale. »Ne, svojega »pujska« pa že ne bom jedel«, je dejal!
Mali triletni Marjanček z velikonočno pisanko, živimi zajčki«, na hudinjskem travniku v Celju ob veliki noči leta 1952.Marjan Škoflek (moj mož) je bil tretji, najmlajši otrok Ane (roj. Skarbovnik) in ...Ignaca Škoflek. Kot najmlajšega sta ga starša nekoliko bolj razvajala v primerjavi njegovim najstarejšim bratom Milanom in sestro Mileno. Ko je Marjanček imel tri leta, sta mu za velikonočno pisanko podarila žive zajčke, katerih je bil, seveda izredno vesel. Z njimi se je lahko igral in jih pasel na domačem travniku. A zajčki so veselo rastli in pridobivali na teži ter, glej ga zlomka, počasi po eden in eden začeli izginjati. A malemu Marjančku ni in ni bilo jasno, kaj se dogaja? In da so kot priboljšek znašli pri nedeljskem kosilu. Domači so pojasnili, da so zajčki postali odrasli in si našli nevesto in se preselili k njej.Marjanček je kasneje v dar dobil male piščančke, ki pa so prav tako pridno rastli in pridobivali na teži, a tudi oni so odšli …
