Blaž Potočnik je leta 1831 sestavil priročnik za kmečko prebivalstvo, kako naj se zavaruje pred epidemijo kolere. Besedilo je oblikoval kot vprašanja in odgovore. Tri strani besedila iz 30 strani ...obsežne publikacije objavljamo na portalu Kamra. Publikacijo hrani tudi Mestna knjižnica Ljubljana, enota Slovanska knjižnica.
Razpredelnica prikazuje številko okuženi po tifusu in griži v letih 1927‒1936.Izmed 24 okrajev je okraj Črnomelj na predzadnjem mestu. V povprečju so v desetih letih zaznali 8,29 okužb na 10.000 ...prebivalcev.
Kužne bolezni so svoj odmev našle tudi v slikarstvu.Slika Kuga udari Filistejce v Azotu s konca 17. stoletja (hrani jo ptujski muzej) je kopija po sliki Nicolasa Poussina iz ok. leta 1630, ki je ...shranjena v Louvru. Ptujska kopija se pripisuje italijanskemu kopistu iz druge polovice 17. stoletja. Drugi dve kopiji se nahajata v londonski National Gallery in v lizbonski Kraljevi akademiji. (Besedilo: Tatjana Štefanič, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož)
Kamnito znamenje s kvadratnim slopastim trupom v Ločiču je mogoče postaviti v 16. stoletje. Figura “hrvaškega Kristusa” z reliefom sv. Martina na hrbtni strani njegovega sedeža je bila nameščena na ...piramidni strešici šele leta 1680 (Zadnikar, 1964: 60).
V spomin na strahotno trpljenje naših prednikov so se v vseh slovenskih pokrajinah ohranila številna kužna znamenja. Eno od njih je Vetkov križ ali Jerenkovo znamenje v Podgorju (stoji ob cesti za ...Slovenj Gradec), ki spominja na kužno morijo na Koroškem v 17. stoletju.
V spodnjem desnem koncu razglednice, ki prikazuje Ljubljano v prvih desetletjih 20. stoletja, je upodobljen spomenik sv. Trojice pred uršulinsko cerkvijo nasproti Kongresnega trga. Nastanek spomenika ...je povezan z divjanjem kuge v 17. stoletju. Prvotno leseni spomenik je dal leta 1693 postaviti grof Herbert Auersperg ob stoletnici zmagovite bitke pri Sisku in v zahvalo, da je bilo Ljubljani prizaneseno s kugo, ki je tedaj razsajala na Dunaju. Znamenje je prvotno stalo sredi trga na Ajdovščini, pred avguštinskim samostanom s cerkvijo sv. Jožefa. Leta 1722 je Herbertova vdova Konstancija namesto lesenega dala postaviti novo, kamnito znamenje. Izdelano je bilo v kamnoseški delavnici Luka Misleja. Avtor kipa naj bi bil Francesco Robba, Mislejev zet. Leta 1843 so razpadajoči spomenik na novo napravili, od prejšnjega je ostala le (Robbova) plastika. Ker je bil spomenik v potresu, ki je leta 1895 prizadel Ljubljano, poškodovan, ga je ljubljanska občina obnovila in ga prestavila pred uršulinsko cerkev nasproti Kongresnega trga (1898), kjer stoji še danes.
Epidemije kuge so v prerani grob spravile množice ljudi. Nekateri kraji so ostali povsem izpraznjeni, saj so umrli praktično vsi prebivalci.Slika: Samostan Mekinje – detajl (Slava vojvodine Kranjske, ...1689).
Črna smrt je kot strašni jezdec apokalipse udarila po prebivalstvu Evrope. Visoko število umrlih vseh stanov je postalo vsakdanja realnost, ničkolikokrat upodobljena v znamenitem mrtvaškem ...plesu. Mrtvaški ples se je v zgodovini likovne umetnosti pojavil najprej v Franciji (ok. 1425), nato pa se je bliskovito razširil po skorajda vsej Evropi.Freska Mrtvaški ples v cerkvi sv. Trojice v Hrastovlju je verjetno nastala pod vtisom srednjeveških epidemij kuge. Prikazuje sprevod, v katerem se proti odprtemu grobu pomikajo ljudje različnih stanov in starosti. Spremlja jih neizprosna koščena gospa, ki se ne ozira na stan in je ni mogoče podkupiti. Liki opominjajo na dejstvo, da so človeška življenja krhka in da je slava zemeljskega življenja jalova. Avtor freske je Johannes de Castua (Janez iz Kastva).
Ob prvih vesteh o kugi v Celju so kranjski deželni stanovi zaprli meje in prepovedali vso trgovino s Štajersko, razen trgovine s soljo. Kranjski tovorniki so smeli sol pripeljati le do Vranskega in ...to ob ponedeljkih. Ob sredah so nato po sol prišli štajerski tovorniki. Oblasti so strogo nadzirale tudi prevažanje vina po Savi – število brodov so močno omejile in zastražile. Valvasor poroča, da po zaslugi odločnih ukrepov deželne vlade v letih 1681, 1682 in 1683 na Kranjskem ni bilo smrti zaradi kuge, čeprav je ta divjala vse naokrog: na Hrvaškem, Štajerskem, Koroškem in v Furlaniji. Hude čase za naše kraje je po Valvasorjem poročanju napovedal komet, ki sta ga Kranjska in njena soseščina prvič ugledala 28. decembra 1680, na praznik sv. Štefana, in ga potem z grozo opazovala vse do začetka naslednjega leta.
