Ena od najpomembnejših nalog (trajnostnega) prostorskega načrtovanja mest je zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravega življenjskega okolja. Oboje urejamo predvsem v okviru omrežja javnega ...prostora, v mestnih parkih, na trgih, ulicah, v gozdovih, na obrežjih in podobno. Poleg javnega prostora, ki je javen po lastništvu in rabi, postaja vse pomembnejši za javnost odprt zasebni prostor mest. Gre za prostor v zasebni lasti in javni rabi. Obsega zasebne objekte in njihove zunanje površine, kot so zelenice, ploščadi, atriji, pasaže, trgi in ulice v trgovskih centrih in kinematografih ter podobno. Omrežje za javnost odprtega zasebnega prostora v naših mestih nastaja nenačrtovano in predvsem v skladu z (ekonomskimi) interesi lastnikov. V prispevku predstavljeni izsledki raziskave kažejo, da lahko za javnost odprt zasebni prostor v večji meri kot zdaj prinese dopolnitev in obogatitev omrežja mestnega javnega prostora, s čimer bi imel pomembnejši vpliv na zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravja ljudi. Prvi pogoj za to je dobro lastniško in fizično urejeno omrežje javnega prostora, na katero se navezujejo za javnost odprti zasebni prostori. Po analogiji s planinskimi pešpotmi, ki že tvorijo obsežno slovensko omrežje za javnost odprtega zasebnega prostora zunaj mest, je predlagano načrtno urejanje omrežja za javnost odprtega zasebnega prostora v mestih. Prvi korak je lahko popolnoma konkreten: opredelitev teh prostorov kot posebne kategorije prostora, ki jo je mogoče uvajati v urbanistično prakso na lokalni ravni – v načrte parcelacije pri prostorskih načrtih. Smiseln naslednji korak je postopna uveljavitev v predpisih.
Kiparstvo javnoga prostora Kovačić, Kuzma
Art bulletin,
05/2019, Volume:
67, Issue:
67
Journal Article, Web Resource
Open access
„Kip u javnome prostoru, prostoru ljudske komunikacije, uvijek je sredstvo komunikacije , a kipar je komunikator, posredovatelj. A spomenik, kao kip u javnome prostoru, ljudima prenosi vrijednosti ...tako da iz sebe samoga snagom umjetničke kreacije priopćava nešto bitno ili važno za život zajednice. Dok je ljudi, ta će potreba postojati, a s njome i kiparska umjetnost, koja tu potrebu najbolje, najljepše i najizravnije „izgovara“, toliko uvjerljivo da je ni jedan drugi način ili oblik komunikacije ne može zamijeniti. Ona to može svojom ljepotom, unutarnjim skladom koji čovjeku progovaraju izravnim i čudesnim govorom kiparskog oblika, oduhovljena tijela, oslanjajući se na jednostavnu istinu o čovjeku kao duhovnom i tjelesnom biću. U toj istini kiparstvo nalazi i crpi svoju snagu i komunikacijsku djelotvornost.“
Tekst iz časopisa "Arhitektura", Zagreb, 1982. (broj 180+1, 22-25): Osvrt na aktualna zbivanja i percepciju javnog prostora početkom osamdesetih godina 20. stoljeća.
Platforma "Grada gladan" pokrenuta je s namjerom istraživanja fenomena javnog u međuodnosu prostora i zajednice. Metode rada su arhitektonsko-urbanističko mapiranje javnih prostora i njihova ...statistička obrada, dijalog s akterima koji djeluju u javnom prostoru te anketiranje građana.
Parki in njihovi uporabniki Goličnik Marušić, Barbara
Urbani izziv,
01/2008, Volume:
19, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Prispevek obravnava rabo mestnih parkov. Tematiko o uporabniško-prostorskih odnosih kritično osvetli z dveh vidikov: dejanskih razmerij v konkretnih okoljih, pridobljenih na podlagi podatkov z več ...zaporednimi opazovanji in s kartiranjem vedenj ter s stališča načrtovalcev, ko na podlagi rezultatov delavnic komentira njihova prepričanja in razumevanje odnosov med strukturo ter členitvijo parkov oziroma njihovih delov in naravo njihove rabe. S primerjalnimi analizami pokaže, da se predstave oblikovalcev in načrtovalcev mestne krajine v nekaterih pogledih razlikujejo od dejanske rabe v prostorih, ter tako opozori na vrednost in pomen empiričnega znanja, pridobljenega na podlagi opazovanj in beleženj opažanj.
Kontekstualizacijom koncepta urbanih ikona u razdoblju tri hrvatske modernizacije analiziraju se četiri zagrebačka trga. S naglaskom na usporedbi dvaju oprečnih, sukcesivnih političkih uređenja ...autorica nudi čitanje javnih prostora grada u kojem elementi arhitekture, javne skulpture i mobilijara te opseg participativnosti ukazuju na (re)strukturiranje identiteta. Proces stvaranja urbanih ikona otkriva svjesno djelovanje razlièitih socijalnih skupina.