V okviru delovanja Karpatsko-balkansko-dinarske geomorfološke komisije (okr. CBDGC) je septembra 2016 v Postojni potekala znanstvena konferenca, na kateri smo se zbrali geomorfologi in strokovnjaki ...sorodnih ved iz večine članic komisije. Ta že več kot pol stoletja na vsakih nekaj let pripravlja takšne konference z namenom izmenjavanja rezultatov znanstvenih raziskovanj in uporabe različnih raziskovalnih metod pri preučevanju reliefnih oblik in geomorfnih procesov, s poudarkom na ozemlju članic (Srednja in Jugovzhodna Evropa). Konferenco je pripravilo Geomorfološko društvo Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU in Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na zasedanju se je zbralo 46 raziskovalcev, ki so predstavili 24 prispevkov v obliki referatov in 17 v obliki posterjev, prišli pa so iz Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Romunije, Avstrije, Makedonije, ZDA in Slovenije.
Poročilo s konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika (JTDH) 2022, ki je potekala septembra 2022 v prostorih Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Konferenco je priredilo ...Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), v soorganizaciji s Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT), Inštitutom za novejšo zgodovino (INZ) ter raziskovalnima infrastrukturama CLARIN.SI in DARIAH-SI.
Od 25. do 27. novembra 2015 je v dvorani GIAM ZRC SAZU v Ljubljani potekala znanstvena konferenca Slovenščina na spletu in v novih medijih. Konferenco so v okviru temeljnega raziskovalnega projekta ...JANES, ki ga med letoma 2014 in 2017 financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, soorganizirali Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovensko društvo za jezikovne tehnologije, slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije CLARIN.SI in regionalna iniciativa za jezikovne podatke RelDI. Prvi dan konference je bil namenjen celodnevnemu seminarju iz statistike za jezikoslovce, ki ga je vodila doc. dr. Maja Miličević z Univerze v Beogradu. 25 udeležencev se je seznanilo z osnovami kvantitativnih metod v korpusnem jezikoslovju, opisno in inferenčno statistiko, prav tako pa tudi z načini vizualizacije jezikovnih podatkov in programskega paketa R. Gradivo s seminarja je dostopno na konferenčni spletni strani.
V sklopu evropskega finančnega mehanizma COST, ki podpira meddržavno in meddisciplinarno povezovanje evropskih raziskovalcev oz. raziskav,1 med leti 2015 in 2018 poteka tudi aktivnost IS1401: ...Strengthening Europeans’ Capabilities by Establishing the European Literacy Network (ELN).2 Glavni namen aktivnosti je povezati raziskovalce, ki se na različnih področjih (jezikoslovje, pedagogika in specialna pedagogika, psihologija, medicina itd.) ukvarjajo z vprašanji branja in pisanja, primerjati pristope in rezultate ter razviti celostnejši pristop k problemom pismenosti – in raziskovanja pismenosti – v evropskem prostoru. Po uvodnih sestankih, na katerih so se začrtala osnovna delovna področja, je 8. in 9. novembra v Pragi potekala otvoritvena konferenca ELN.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Komentar Jurija Gustinčiča o Jugoslaviji in Svetu Evrope.
Jugoslavija, ena izmed deveterice nevtralnih in neuvrščenih evropskih dežel, se je v Helsinkih pripravljala na vrhunsko konferenco o Evropski varnosti in sodelovanju in je kot je navadno, dajala velikopotezne pobude. Pa vendar je edina, ki utegne imeti ali ima preglavice z vstopom v Svet Evrope. O našem prizadevanju k članstvu v Svet Evrope v skupini deveterice nevtralnih in neuvrščenih pa tole. Spadamo med utopiste, ki si domišljajo, da lahko zidajo zgornja nadstropja, niso pa še izkopali temeljev. Brez spričevala Sveta Evrope o demokratični zrelosti ne bomo prišli nikamor.
Information:
The Council of Europe is accepting new democracies from the East as its members (Hungary, the Czech Republic and Poland), while Yugoslavia slid down to the bottom of the list (Jurij Gustinčič’s commentary)
Original language summary:
Svet Evrope sprejema med članice nove demokracije z vzhoda (Madžarska, Češka, Poljska), Jugoslavija pa je zdrsnila na konec seznama (komentar Jurij Gustinčič).
Učitelji iz ilirskobistriške občine potem, ko so z učenci zaključili prireditve ob Dnevu mladosti so proslavili tudi svoj dan: Dan prosvetnih delavcev občine, 26. maja 1961.V nekdanjem Sokolskem ...domu, ki je tedaj bil še Dom družbenih organizacij so spregovorili o mnogih problemih, ki jih je v tem času prinašala šolska reforma, združevanju šol, kadrovskih težavah in rednem delu. Tedaj je bilo na vseh osnovnih šolah in na skoraj ducatu podružničnih šol nad dva tisoč učencev. Število učencev se je do danes kljub neprimerno boljšim delovnim pogojem razpolovilo.Na sliki posneti na stopnišču pred Sokolskim domom so tedanji ravnatelji: Franc Raktelj, (Ilirska Bistrica), Ivan Potočnik, (Kuteževo), Kristjan Zidar (Jelšane ), Vojteh Benulič (Knežak), učitelji ostalih učno vzgojnih ustanov (Glasbene šole), Franc Žele (Delavska univerza), Ante Glavina (Gasbena šola), Darinka Žbogar (Knjižnica) … tu sta tudi predstavnika občine brata Franc in Anton Gustinčič . Levo na vrhu sta nekdanji ravnatelj OŠ Franc Mrovlje in bodoči ravnatelj v Bistrici Dimitrij Grlj. V svojo družbo so povabili tudi nekdanje partizanske učitelje na sliki med vrati sta Ida Primc, Milka Fabjančič … In ostali. Foto Vojko Čeligoj, 203/vč
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Oddaja o mednarodni politiki v Evropi, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odprtosti meja med državami, izvajanje določil helsinške listine v času med konferencama o evropski varnosti in sodelovanju (KEVS/OVSE) v Helsinkih in Beogradu. Odlomek je iz dela oddaje, ki prikazuje različna mejna prehoda.
Fernetiči: mejni prehod med Italijo in SFR Jugoslavijo (SR Slovenijo), avtomobili čakajo v vrsti, delo carinikov in policistov, novinar Jure Pengov se pogovarja s potniki, ki čakajo na prestop meje, izjava komandir ljudske milice v Sežani Veljko Novakovič.
Frankfurt na Odri: mejni prehod med dvema državama vzhodnega bloka - Poljsko in Nemško demokratično republiko, na Mostu miru poroča novinar Boris Bergant, skoraj prazen mejni prehod, primerjava prometa na obeh mejnih prehodih. Hude omejitve za potovanja državljanov vzhodnih držav.
Information:
Europe after the KEVS Conference in Helsinki, Finland. The comparison of traffic on border crossings between Yugoslavia and Italy and Poland and the German Democratic Republic, respectively.
Original language summary:
Evropa po konferenci KEVS v Helsinkih; primerjava prometa na mejnih prehodov med Jugoslavijo in Italijo ter Poljsko in Nemško demokratično republiko.
S kolesom prek meja Kos, Jože
Urbani izziv,
12/1999, Volume:
10, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Prispevek opisuje namen in vsebino mednarodne Velo-City konference 1999 Gradec-Maribor ter organizacijsko izvedbo tega kolesarskega razvojno načrtovalskega srečanja. Osredotoča se zlasti na ...resolucijo konference o kolesarskoprometni politiki, na nastajajoče omrežje evropskih kolesarskih povezav in na prometno načrtovalsko delavnico o problematičnem trgu v Mariboru. Opisuje vsebinske sklope strokovnih prispevkov na srečanju in obkonferenčno dogajanje. V zaključku navaja nekaj koristnih naslovov za pridobitev dodatnih informacij zlasti o trajnostnem prometnem načrtovanju.
PDF
