V prispevku opišemo rabo samoreferenc v zaključni delih z vseh stopenj in ved univerzitetnega študija pri nas, ki smo jo proučili s pomočjo Korpusa akademske slovenščine KAS. Kvantitativna analiza ...glagolskih oblik pokaže, da v akademski slovenščini prevladuje množinska sedanjiška oblika samoreferenc, da raba samoreferenciranja z edninskimi oblikami upada od diplomske do doktorske naloge in da so v slovenskem prostoru izoblikovane izrazito različne konvencije samoreferenciranja v trdih in mehkih vedah. Kvalitativna analiza pa razkrije sovisnost diskurzivnih funkcij samoreferenc od diskurzivnih vlog, ki jih avtor s samoreferenciranjem prevzema.
Konferenca Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika 2020, ki jo skupaj z Inštitutom za novejšo zgodovino , Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT) ter ...raziskovalnima infrastrukturama CLARIN.SI in DARIAH-SI organizira Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), je letos potekala 24. in 25. septembra 2020, že tretjo multidisciplinarno izvedbo konference pa je podprl CLARIN ERIC. Konferenca, ki se lahko pohvali z več kot 20-letno tradicijo delovanja, je leta 2016 v svoj program vključila tudi področje digitalne humanistike in s tem postala pomemben povezovalni člen med omenjenima disciplinama.
V prispevku opišemo leksikalno analizo izluščenih podatkov za določen kolokacijski okvir iz korpusov Janes in Kres ter predstavimo rezultate, ki so zanimivi za spremljanje leksikalnih novosti v ...slovenski leksiki in za njeno posodobitev v slovarjih. Izluščene podatke smo analizirali primerjalno glede na aktualne slovarje za slovenščino z vidika še neregistriranega besedišča, z vidika vstopanja v tipične kolokacije in stalne zveze ter z vidika pomenskih sprememb. Jezikoslovna analiza izluščenih kolokacij je med drugim pokazala, da je mogoče s primerjalno analizo prepoznati glavne značilnosti in trende leksikalnih novosti ter zaznati problematične točke, kjer leksikalne novosti zlasti pod vplivom tujejezičnih elementov v slovenščino vnašajo tudi spremembe v zapisu in skladenjski vlogi.
S korpusno analizo je mogoče pridobiti relevantne podatke o slovničnih pojavih, na podlagi katerih se lahko oblikujejo poglobljeni slovnični opisi. Korpusna metodologija je posebej uporabna za ...slovnične raziskave, ki se osredotočajo na pragmatiko in variacije v rabi izbranih slovničnih elementov. Namen pričujoče raziskave je analizirati rabo osebnih zaimkov v funkciji osebka v slovenščini s pragmatičnega vidika in tako pridobiti nove podatke za bolj podroben opis rabe osebnega zaimka kot osebka v slovenščini. Slovenščina je jezik z opustljivim osebkom, kar pomeni, da osebka stavka v njej ni treba eksplicitno izraziti. Raziskava temelji na korpusni analizi korpusov Kres in Gos; narejena je bila s pomočjo spletne programske aplikacije za analizo besedil NoSketch Engine. Rezultati pokažejo precejšnjo razliko v pogostosti rabe osebnih zaimkov kot osebkov med govornim in pisnim diskurzom. Rezultati prav tako pokažejo, da število osebnih zaimkov upada z naraščanjem formalnosti. N podlagi funkcijske analize so izraženi osebni zaimki v najširšem smislu klasificirani v kategoriji razdvoumljanja in poudarjanja. V okviru razdvoumljanja na rabo osebnih zaimkov kot osebkov vplivajo oblikoslovni, skladenjski in diskurzni dejavniki, in tudi prenosnik. V kategoriji poudarjanja je prenosnik posebej relevanten dejavnik. Analiza pokaže, da je tematika osebnega zaimka kot osebka v slovenščini mnogo kompleksnejša, kot bi lahko sklepali iz dosedanjih opisov. Izsledki raziskave odpirajo nekatera zanimiva vprašanja glede rabe osebnega zaimka kot osebka v slovenščini v zvezi z dialektalno specifiko in v hibridnih internetnih žanrih, prav tako pa tudi vprašanja o vplivu lektorskih posegov in o vplivu usvajanja pismenosti.
Članek je namenjen analizi izražanja količine z nedoločnimi kvantifikatorji v francoščini in slovenščini. V francoščini smo proučevali nedoločne zaimke in nedoločne določevalnike, v slovenščini pa ...njihove ustreznice: nedoločne pridevniške in samostalniške zaimke ter števnike. Izhajali smo iz francoščine. V članku smo na podlagi primerjav dveh francosko-slovenskih korpusov iskali pomenske ustreznice nedoločnim kvantifikatorjem. Dobili smo presenetljivo veliko število različnih prevodnih rešitev, a še vedno so največji delež med prevodnimi rešitvami zavzeli izbrani kvantifikatorji. Dokazali smo, da jih je kljub slovarskim prevodnim ustreznicam mogoče prevesti s številnimi drugimi ustreznicami. Dokazali pa smo tudi, da je lahko prevod francoskega kvantifikatorja (predvsem celostnega) v slovenskem stavku izpuščen, ne da bi se pri tem izgubil pomen izvornega stavka.
Govorenje i pisanje dva su modaliteta jezične proizvodnje različitih obilježja koji pružaju različite izražajne mogućnosti te se zasnivaju se na različitim jezičnim zakonitostima. Razlike između ...modaliteta očituju se u uporabi jezičnih sredstava kojima se uspostavljaju odnosi na nadrečeničnoj razini, to jest konektora i ostalih diskursnih oznaka. Dosadašnja su istraživanja pokazala da se uporaba konektora i ostalih diskursnih oznaka razlikuje s obzirom na jezični modalitet. Mnogi oblici upotrebljavaju se i u pisanome i govorenome modalitetu, ali s različitim funkcijama, dok su neki drugi ograničeni na jedan jezični modalitet. S obzirom na nedostatak sličnih istraživanja u hrvatskome, u ovome su se istraživanju željele ispitati razlike u uporabi konektora i ostalih diskursnih oznaka s obzirom na jezični modalitet. Sukladno prijašnjim istraživanjima, očekivale su se razlike u čestoti konektora i diskursnih oznaka s obzirom na jezični modalitet. Istraživanje je provedeno na Hrvatskome nacionalnom korpusu (pisani jezik) te na Hrvatskome korpusu govornog jezika (govoreni jezik). Dobiveni su rezultati većim dijelom sukladni dosadašnjim istraživanjima, to jest pronađena je veća čestota diskursnih oznaka koje nisu konektori u govorenome korpusu te su se pojedini konektori i diskursne oznake pojavili u samo jednome od korpusa. Utvrđeno je i da se konektori pojavljuju češće u govorenome korpusu, a taj je rezultat u suprotnosti s prvotnom pretpostavkom o većoj čestoti tih oblika u pisanome korpusu. Rezultate provedenoga istraživanja potrebno je tumačiti u svjetlu žanrovskih osobitosti, stupnja formalnosti i interakcije.
Speaking and writing are two language production modalities that have different characteristics, expressive possibilities, and language principles. They differ in language devices that establish the relations on the level higher than the level of sentence, e.g., connectives and other discourse markers. Previous studies showed that the usage of connectives and other discourse markers differs regarding the language modality. Many forms are used in both spoken and written modality, though with different functions, while others are limited to only one language modality. Given the lack of similar research in Croatian, the aim of this study was to examine the differences in the usage of connectives and other discourse markers with respect to the language modality. Following previous research, differences in the frequency of connectives and other discourse markers in written and spoken modality were expected. It was also expected that some connectives and discourse markers would be limited to only one language modality. Corpus based research was conducted using a written (Croatian National Corpus) and a spoken corpus (Croatian Adult Spoken Language Corpus). The obtained results are largely in line with previous studies. A higher frequency of discourse markers was found in the spoken corpus, and some connectives and discourse markers were limited to only one or the other of the corpora. Contradictory to the initial assumption that connectives would be more frequent in the written corpus, the frequency of connectives was higher in the spoken corpus. The results of this research should be interpreted in the light of genre characteristics, the degree of formality and interaction.
V članku analiziramo dve kampanji, ki sta na Twitterju potekali ob Noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, o kateri smo se državljani Republike Slovenije odločali na referendumu 20. ...decembra 2015. Namen članka je s kvantitativno in kvalitativno korpusno analizo prikazati diskurz kot orodje za nadzor nad družbeno močjo in prevlado v diskurzu. Po predstavitvi korpusa, ki je izhodišče naše analize, v nadaljevanju članka predstavimo rezultate kritične analize diskurza dveh kampanj, glavnih nasprotnikov in iniciatorjev referenduma in glavnih zagovornikov spremembe, v katerih raziskujemo uporabo Twitterja kot orodja za nadzor nad družbeno močjo v specifičnem kontekstu poskusa izenačitve zakonskih zvez v Republiki Sloveniji.
Prispevek obravnava dinamiko glagolskih terminov s področja zelenoenergetske terminologije, s poudarkom na glagolskem pomenju ter smernicami /de/terminologizacije tako splošnopomenskih kot pomensko ...specializiranih glagolov. Primeri rabe v konkretnih besedilih, analizirani s pomočjo Angleško-slovenskega slovarja zelenoenergetskih terminov (GREET) (Mrhar 2015), Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in enojezičnega korpusa Gigafida, kažejo poti in stopnje /de/terminologizacije, izsledki pa prikazujejo ali večina glagolov s področja zelene energije izvira iz splošnega jezika ali v zelenoenergetsko terminologijo prehaja iz drugih strok. Prikazani so tudi primeri specializiranih glagolov, ki v zelenoenergetski stroki uvajajo popolnoma nove pomene, in se nato iz te interdisciplinarne stroke širijo drugam.
U radu
se istražuje proces konstruiranja nacionalnog sjećanja kroz tekstove hrvatskih
popularnih pjesama emitiranih na radiju
tijekom Dana državnosti u vremenskom periodu od 2008 do
2012 godine. ...Polazi se od opće pretpostavke da je popularna glazba dominantan oblik popularne kulture koji odražava
društvenu zbilju. Pri tome je efikasan identifikator
prenošenja i promocije nacionalnog identiteta zbog opetovanog medijskog emitiranja putem kojeg
učinkovito prodire do kognitivno-afektivnih sustava slušača. Na temelju korpusa najizvođenijih pjesama deset
opserviranih radijskih postaja, rad
analizira ontološku strukturu pjesama i identificira sjećanja kroz
popularnoglazbene prakse u obilježavanju komemorativne kulture u
Hrvatskoj.
This work is based on the discourse and conceptual
analysis of popular songs broadcasted on the radio from the perspective of
culture of memory. The basic assumption of the study is that the conceptual
structure of the lyrics reflects the identity of the Croatian society. The
corpus of songs broadcasted on Statehood Day has been created over 5
consecutive years, yielding a list consisting of the most frequent 19 out of 31,372
songs contained in 50 music play lists. Multidimensional social and discourse
aspects were analysed in terms of their role in the formation of cultural
knowledge about the national identity. The corpus based conceptual analysis
identified the key concepts from the perspective of embodied constructions of
the meaning that highlight the continuity of the nation’s existence and refer
to the Homeland War as a
badge of identity
of the Croatian society. The
paper provides the perspectives and methodologies for further research of the
role of popular songs in the process of Croatian cultural memory.
Prispevek je poskus širšega pregleda pojavljanja nominalizacije v slovenskem jeziku na podlagi korpusno osnovane primerjave izvirnih slovenskih besedil različnih žanrov in prevodov iz izbranih tujih ...jezikov (italijanščine, angleščine, nemščine, francoščine). Izkaže se, da je nominalizacija izrazito žanrsko in registrsko pogojen fenomen, ki svoje mesto najde v praktično vseh vrstah diskurza.
PDF
