Literaturausstellungen bieten zahlreiche Perspektiven für literarästhetische Erfahrungen im Raum. Literatur wird dabei nicht auf ihre Trägermedien reduziert, sondern als immaterieller Gegenstand ...betrachtet. Diesem Ansatz folgend untersucht Sebastian Bernhardt die didaktischen Potenziale von Ausstellungen, die Literatur mittels Szenografie in den Raum übertragen. Neben einer Systematisierung der Möglichkeiten solcher Übertragungen erschließt er die sich daraus für eine mediale Erweiterung des Literatur- und Medienunterrichts ergebenden Potenziale. Damit liefert er spezifische Einsichten in die genuin literarästhetischen Erfahrungen im Ausstellungsraum.
Welchen unsichtbaren Zwängen unterliegen wir beim Sprechen über Literatur? Dieser Frage widmet sich Emmanuel Breite anhand der spezifischen Praxis des Literaturunterrichts. Seine These: Das dortige ...Handlungsfeld ist durch eine neoliberale Ideologie geprägt, die nicht vom Sprechen über Literatur zu trennen ist. Ergebnis davon ist die Hervorbringung einer spezifischen Form des Subjektseins, die mit den Dogmen der neoliberalen Ideologie kompatibel ist. Der Deutschunterricht wird so zum Ort, an dem sich verschiedene Machtverhältnisse kreuzen und sich die neoliberalen Logiken im Verständnis der Schüler*innen verfestigen - eine Kritik, die weit über die kompetenztheoretische Ausrichtung des Unterrichts hinausragt.
Cancel culture, canon wars, new culture wars - the media debate about which texts are still “allowed” to be read with children is not only unsettling parents. Literature houses and theaters, ...universities, publishers and education ministries are also looking for adequate answers to the ongoing questioning of the literary canon. This volume takes a differentiated look at the controversy surrounding the issue of culling and expands the debate to include perspectives on literature and media didactics. Among other things, it looks at pop-cultural media phenomena such as TKKG, film adaptations of Jim Knopf and modern classics such as Tschick. It also looks at the ways in which children and young people use these aesthetic media. From a cultural studies perspective, the authors argue that texts should not be excluded. Instead, they formulate framework conditions and didactic models for literature and media lessons that use (marginalized) canonized literature to address topics such as racism, diversity and questions of inclusion.
Članek predstavlja stališča učiteljev slovenščine do uvajanja stripa v pouk književnosti v osnovni šoli. Zanimala so nas stališča učiteljev slovenščine do uvajanja stripa kot likovno-literarne vrste ...besedila v književnovzgojni kurikulum pa tudi do uporabe stripa kot (produktivne) literarnodidaktične metode pri pouku književnosti. To smo raziskali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je v celoti izpolnilo 121 učiteljev slovenščine od prvega do devetega razreda. Izsledki kažejo, da dejavniki, kot so: spol, vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelji učijo, delovne izkušnje, smer končanega študija, naj višja stopnja dokončane izobrazbe, lokacija in velikost šole, na kateri poučujejo, vir kompetenc, ki se navezujejo na uvajanje stripa v pouk, bralne navade učiteljev in odnos do branja stripov, sami po sebi nimajo učinka na stališča učiteljev do uporabe stripa v raziskovanih oblikah pri pouku književnosti, vplivajo pa na njihova stališča do uporabe stripa pri pouku določena stereotipna stališča do stripa. Kot poglavitna omejitev raziskave se je pokazala prav najpomembnejša ugotovitev - učitelji niso opolnomočeni ne za uvajanje in uporabo stripa kot literarno-likovne vrste v književnovzgojni kurikulum in ne za uporabo stripa kot (produktivne) literarnodidaktične metode pri pouku književnosti. Kaže se velika potreba po izobraževanjih učiteljev, v okviru katerih bi se učitelje opolnomočilo za uporabo in uvajanje stripa v vseh oblikah v pouk slovenščine oz. maternega jezika.
PDF