Ob padcu utopije De Decker, Pascal; Newton, Caroline
Urbani izziv,
01/2009, Volume:
20, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Po koncu 2. svetovne vojne so se začele graditi velike stanovanjske soseske. Pogosto so jih sestavljale stolpnice. Številne le 50 let pozneje podirajo oziroma jih temeljito prenavljajo. Modernistične ...ideje, ki so jih navdihnili predstavniki kongresa CIAM (Congrès International d’Architecture Moderne) in Le Corbusier, so izgubile nekdanjo mikavnost. V tem prispevku si bomo ogledali razvoj dogodkov, predvsem pa se bomo posvetili napačni razlagi (simbolnega) pomena bivališča, kakor so ga razumeli predstavniki modernističnega gibanja. Prav to napačno razumevanje je nazadnje pripeljalo do hitrega podiranja teh sosesk.
Javni prostor v sodobnem mestu je podvržen spremembam zaradi ekonomskih in političnih interesov in se vse bolj privatizira. Družbene vsebine se v mestu razvijajo na podlagi produkcije kapitala, kar v ...modernistični formalni zasnovi ni bilo predvideno. Mestno jedro se zaradi neustreznih razvojnih programov in strategij vsebinsko prazni, vsebine pa se selijo v nove oblike urbanistične zasnove – v mesta potrošnje, ki se po navadi razvijajo na mestnih obrobjih. Na podlagi zgodovinskega razvoja mesta Koper se poskuša poiskati ključne trenutke, ki so pripomogli k procesu komercializacije. V obdobju funkcionalizma so poskušali urejati družbeno problematiko mest, ne da bi vzpostavili kritičen odnos do morebitnega vpliva kapitala na javni prostor. Funkcionalizem je historično povezan z demokratično naravnanostjo in socialno angažiranostjo, z razvojem pa je postal vse bolj podrejen kapitalu. Tako je bila ustvarjena idealna osnova za hiperprodukcijo potrošnih mest.
Čeprav je Brazilija svetovno znana po vrhunski modernistični arhitekturi 20. stoletja, se tamkajšnja sodobna arhitektura čedalje bolj izmika nekoč naprednim in svetovljanskim idealom ter pojavnim ...oblikam. V São Paulu, največjem mestu v državi, se kakovostno in značilno arhitekturno oblikovanje že desetletja klavrno umika pred navalom pomanjkljivo artikuliranih zahtev kupcev in uslužnega nepremičninskega trga. Pojavu neoklasičnega sloga se upira čedalje več predstavnikov mestne elite, razlogi za upor pa izvirajo iz izgubljanja estetskih vrednosti, nepoznavanja identitete in ranjenega nacionalnega ponosa.
Edo Mihevc (1911–1985) je bil eden protagonistov slovenske moderne arhitekture po drugi svetovni vojni in eden Plečnikovih študentov, ki se je ločil od njegove manire ter zakorakal na pot ...samoizraznosti in iskanja skladja med modernizmom, regionalizmom in humanistično filozofijo. Pomen njegovega prispevka slovenski arhitekturi in kulturi je predstavljen skozi perspektivo večrazsežnostne dejavnosti, s poudarkom na vlogi urbanista slovenske obale. Posamezni deli iz njegovega opusa so predstavljeni z vidika časa nastanka, uporabe in arhitekturne vrednosti, pomen in vloga zamisli ter trendov pa skozi dela. V luči sodobnih doktrin varovanja kulturne dediščine, pravočasna ocena in minimalno varstvo njegove arhitekture mora biti doseženo, tudi za mojstrovine iz bližnje preteklosti.