Proizvodnja bronastih korcev je cvetela predvsem od zadnjih desetletij 1. stoletja pr. n. š. do konca 1. stoletja n. š. Korci, ki so bili najdeni v Ljubljanici, so bili izdelani v severovzhodni ...Italiji, verjetno v Akvileji ali njeni okolici. Hrani jih Narodni muzej Slovenije.
Kakovostni uvoženi noži iz 16. stoletja, najdeni v strugi Ljubljanice, kažejo na živahne stike med ozemljem zdajšnje Slovenije in zahodno ter srednjo Evropo. Nože so večinoma uporabljajo kot jedilni ...pribor, nekateri, predvsem manjši, pa so bili morda namenjeni šiljenju gosjih peres, s katerimi so pisali. Nože hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 338, 339, kat. št. 118.
Železno bodalo z okrašeno nožnico (zadnja desetletja pr. n. š.–sredina 1. stol. n. š.) spada med najbolje ohranjene primerke rimskih bodal. Najden je bil v strugi Ljubljanice pri Ljubljani leta ...1992. Hrani ga Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 276, 277, kat. št. 68.
Čolnarski kavlji se uporabljajo pri plovbi za odrivanje in vlečenje čolnov, pa tudi za plavljenje lesa. Njihova oblika se je skozi čas le malo spreminjala, zato jih je težko datirati. Na sliki so ...kavlji iz poznega srednjega ali novega veka, najdeni v strugi Ljubljanice. Hrani jih Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 368, 369, kat. št. 142.
V srednjem veku je bila Ljubljanica pomembna prometna pot, ki je vodila prek težko prehodnega Ljubljanskega barja. Številni srednjeveški meči (na sliki so trije iz verjetno 13. stoletja) dokazujejo, ...da so jo uporabljali tudi za vojaške namene. Meče hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 312, 313, kat. št. 97.
Lončen vrč iz 15. stoletja. Najden je bil v strugi Ljubljanice pri ledini Kamin pri Bevkah leta 2005. Takšne vrče z ozkim vratom in trakastim ročajem so uporabljali za shranjevanje olja in vina. ...Predmet hrani Narodni muzej Slovenije.
Koščene harpune iz srednje in mlajše kamene dobe (10.000–6.000 let pr. n. š.) so uporabljali pri ribolovu, ki je v tem času postal pomemben vir prehrane prebivalcev Ljubljanskega barja. Najdene so ...bile v strugi Ljubljanice. Harpune hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 198, 199, kat. št. 5.
Zbirke vjerskih zajednica, uz muzeje i galerije, najvažniji su čuvari pokretne kulturne baštine u Hrvatskoj. Povijest hrvatskoga naroda, njegova pismenost, povijest umjetnosti i književnost ...neraskidivo su povezani s vjerskim zajednicama i sakralnom baštinom koja čini velik udio u nacionalnome identitetu. Poznato je da su veliku ulogu u cjelokupnome kulturnom razvoju zemlje u prošlosti imali brojni crkveni redovi čiji su samostani bili žarišta pismenosti, obrazovanja, kulture i umjetnosti.