Uvod: Opravljena je bila analiza pojavljanja dejavnikov tveganja nezdravega načina prehranjevanja med odraslimi prebivalci Slovenije glede na biološke in sociodemografske spremenljivke.
Background: Anemia is a global public health problem of endemic proportions, especially in women, and with serious health consequences. Anemia was defined according to the World Health Organization ...criteria as hemoglobin concentration <130 g/L for men and <120 g/L for women. The incidence of anemia varies between regions, so the aim of the study was to determine the incidence of anemia in a randomly selected sample of adult working individuals of both sexes, in Vojvodina.
Methods: The study included a total of 6087 subjects (4658 men and 1429 non-pregnant women) aged 18-65 years who presented for a regular checkup at the Public Health Institute of Vojvodina. Blood specimen collection was performed by antecubital venipuncture in all subjects.
Results: The results showed that the incidence of anemia in adults in Vojvodina was 7.7%, and it was more frequent in women (20%) than in men (3.86%). The most frequent was normocytic anemia, whereas microcytic anemia was less prevalent. Macrocytic anemia was found in only 3.3% of subjects, exclusively in women. The greatest proportion of anemic subjects, regardless of sex, had hemoglobin levels that indicated mild anemia (Hb 100-119 g/L for women, and 100-129 g/L for men). Only 4% of men and 12% of women had Hb levels that indicated the presence of moderate or severe anemia (≤100 g/L).
Conclusions: Considering the medical, social and economic consequences anemia may produce, identification of risk factors and application of adequate preventive measures should be a public health priority.
Uvod: Anemija je globalan, problem u oblasti javnog zdrav- stva, endemskih razmera, naročito među ženskom popu- lacijom, sa ozbiljnim posledicama po zdravije. Prema kriteriju- mima Svetské zdravstvene organizacije, anemija je definisana kao koncentracija hemoglobina <130 g/L za muškarce i <120 g/L za žene. Njena incidenca varira od regiona do regiona, te je cilj rada bio da se utvrdi učestalost anemije u slučajnom uzorku odraslih zaposlenih osoba oba pola u Vojvodini.
Metode: Istraživanje je sprovedeno u 6087 ispitanika (4658 muškaraca i 1429 žena koje nisu trudne) starosti 18-65 go- dina koji su se javili na periodični sistematski pregled u Insti- tutu za javno zdravlje Vojvodine. Svim ispitanicima je ante- kubitalnom venepunkcijom uzet uzorak krvi za određivanje krvne slike.
Rezultati: Utvrđeno je da na teritoriji Vojvodine incidenca anemije kod odraslih iznosi 7,7%, pri čemu je ona učestalija među ženskom populacijom (20%) u odnosu na mušku po- pulaciju (3,86%). Među anemičnom odraslom populacijom najveća je bila zastupljenost normocitne anemije, a daleko manja mikrocitne anemije. Makrocitna anemija je bila zastu- pljena kod svega 3,3% ispitanika i to isključivo ženskog pola. U najvećem procentu anemičnih ispitanika u ovoj studiji, bez obzira na pol, vrednosti hemoglobina ukazuju na blaži stepen anemije (Hb 100-119 g/L za žene, odnosno 100-129 g/L za muškarce). Samo 4% muškaraca i 12% žena je imalo vred- nosti Hb koje ukazuju na prisustvo umereno teške ili teške anemije (i 100 g/L).
Zaključak: S obzirom na zdravstvene, socijalne i ekonomske posledice do kojih malokrvnost može dovesti, identifikacija faktora rizika za pojavu anemije i primena odgovarajućih pre- ventivnih mera bi trebalo da budu u javnom zdravstvu.
Avtorici preučujeta metodo življenjske zgodbe in njeno uporabnost za ugotavljanje izobraževalnih potreb in zanimanj generacij mlajših odraslih in generacij starejših odraslih. Preučujeta njihove ...generacijske značilnosti, ki se lahko kažejo bodisi v podobnosti bodisi v različnosti članov neke generacije do drugih. Ugotovljene potrebe in zanimanja, utemeljene na generacijskih značilnostih, je mogoče, takšno je spoznanje avtoric, uporabiti kot podlago za oblikovanje vsebine medgeneracijskih izobraževalnih programov. Mladost je čas vstopa v odraslost, čas prevzemanja socialnih vlog odraslih, značilnost današnjih mladih generacij pa je, da v odraslost vstopajo drugače; mladi so prepuščeni individualizmu, močno odvisni od svojega referenčnega okvira, nekatere dejavnosti, nekoč značilne za odrasle, so se premaknile v čas mladosti, druge spet daleč v prihodnost. Anja Šajn in Dušana Findeisen obravnavata tudi značilnosti oseb v poznejših letih življenja, njihovo prehojeno življenjsko pot ter dogodke na tej poti. Na podlagi teorije življenjskega kroga avtorici označita življenje kot potovanje od rojstva do smrti. Osebne izkušnje, kultura, pomembni osebni in družbeni dogodki, način, kako smo izkusili te dogodke, vse to nas posameznike in posamezne generacije naredi drugačne od drugih ljudi in drugih generacij. Medgeneracijsko učenje in izobraževanje lahko prispevata (ni pa nujno, da je tako) k medsebojnemu poznavanju in priznavanju generacij in posledično k družbeni trdnosti. Temeljita na potrebah in zanimanjih generacij in lahko krepita vezi med generacijami, kajti družbene vezi se danes rahljajo do takšne mere, da se vse bolj oglaša potreba celo po novi družbeni pogodbi. Primarni cilj medgeneracijskega učenja ni učenje o neki temi, nekem vprašanju, je predvsem učenje o odnosih – sredi odnosov – in je učenje za skupnost, skupnost generacij, ugotavljata avtorici.
Prispevek prinaša spoznanja o pomenu izobraževanja starejših odraslih za uspešno mentorstvo. Na kratko sta poudarjena pomen starejših odraslih in njihovega izobraževanja v sodobni družbi. Opredeljeno ...je mentorstvo kot oblika v izobraževanju starejših odraslih. Posebej pa smo se posvetili značilnostim, ki označujejo učinkovitega mentorja, kadar gre za skupinsko mentorstvo in v njem sodelujejo kot mentorji in kot mentoriranci starejše odrasle osebe. Izkazalo se je, da so mentorji kot vodje usmerjeni tako v doseganje ciljev kot tudi v vzdrževanje dobrih odnosov v skupini. Posebej se zavedajo tudi pomena stalnega lastnega profesionalnega razvoja ter evalvacije in samoevalvacije svojega mentorskega dela.
Pregled andragoškega svetovalnega dela kaže, da je ta dejavnost osredinjena pretežno na informiranje in svetovanje za kariero oz. da deluje v povezavi s trgom delovne sile. V večini evropskih držav ...je v ospredju svetovalno delo za kariero (career guidance), in še to predvsem za mlade; glede svetovalne pomoči odraslim pri izobraževanju pa še vedno prevladuje mnenje, da gre za »nadstandardno« dejavnost. Ugotavljamo, da kljub različnim deklaracijam, sprejetim aktom in strategijam, tako na nacionalni kot na evropski ravni, sedanje možnosti informiranja in svetovanja ne zagotavljajo toliko enakega dostopa za različne ciljne skupine, kolikor bi bilo potrebno. Čeprav je andragoška svetovalna dejavnost (educational guidance/and counselling) v Sloveniji v primerjavi z mnogimi drugimi evropskimi državami sorazmerno dobro razvita, je to v izobraževalni politiki še vedno marginalno področje izobraževanja (odraslih), saj je še vedno sistemsko, posledično pa tudi finančno neurejeno. Kot v mnogih evropskih državah tudi pri nas zaznavamo razhajanje med političnimi izhodišči, zapisanimi v različnih dokumentih, in resničnim stanjem.
Raziskava se je osredotočila na povezavo med neformalnim izobraževanjem in ohranjanjem kulturne dediščine v lokalnem okolju, za katerega so značilne večkulturnost in migracije. V okviru študije ...primera so bile uporabljene kvalitativne metode raziskovalnega dela, s katerimi je bilo analizirano izobraževanje v 28 študijskih krožkih v društvu Anbot za obdobje 2003–2011.Ugotovitve kažejo, da je izobraževanje učinkovito pri ohranjanju kulturne dediščine, ker je nastala tesna povezanost med prostovoljnim delom in strokovnim znanjem. Učinkovito je tudi pri konstruiranju lokalne identitete, saj sta se z delovanjem društva razvila pomensko okolje in skupnost, s katero se ljudje identificirajo.
V prispevku je predstavljena kvalitativna empirična raziskava o odnosu starejših odraslih do sodobne likovne umetnosti, ki je bila opravljena z analizo odzivov na razstavo del umetnika Jožeta Baršija ...v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani spomladi 2013. Izpeljani sta bili dve fokusni skupini – pred ogledom razstave in po njem, ko so starejši prišli v neposreden stik z umetnikom in njegovimi deli. Rezultati kažejo na odnos starejših odraslih do sodobne (slovenske) likovne umetnosti in potencial ustrezno zasnovanega izobraževanja pri razvoju zmožnosti za doživljanje in estetsko presojanje likovnih del. Analiza, ki je temeljila predvsem na teoriji kulturnega kapitala in na s tem povezanem konceptu estetske kompetence, teoriji izobraževalnih potreb starejših in teoriji likovne umetnosti, je pokazala na pomen družbenega in kulturnega konteksta. Avtorica raziskave ugotavlja, da mora izobraževanje starejših na področju sodobne likovne umetnosti ponuditi starejšim odraslim več raznolikih možnosti, pri čemer imajo muzeji kot družbene institucije posebno vlogo. Če z izobraževanjem zgolj sledimo že razvitim potrebam (osebnim zanimanjem) starejših odraslih, jih v doživljanje sodobne likovne umetnosti ne privabimo.
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je, podobno kot društva, registrirana zunaj rednih univerz, že od vsega začetka neodvisna organizacija. Pristop, ki ga je univerza za tretje ...življenjsko obdobje tako razvila, temelji na sodelovanju mentorjev in učencev. Ta pristop je zdaj že tradicionalen in je še vedno značilen za naše izobraževanje starejših odraslih. Različne generacije živijo znotraj različnih družbenih omrežij in okoliščin. Izobraževanje starej- šim ljudem pomeni način življenja in kvaliteta izobraževanja odraslih temelji na kvaliteti mentorjev in mentoriranja. Mentoriranje je intimen odnos med mentorjem in učencem. Posebnost mentoriranja na slovenskih univerzah za tretje življenjsko obdobje je plodno medgeneracijsko sodelovanje. Mentoriranje je tako postalo običajen pristop k izobra- ževanju in omogoča pomemben delež neodvisnega individualnega učenja.
Urban noise is an important environmental stressor, and sleep disturbance is its major health effect. Substantial inter-individual variance in these effects might partly be explained by different ...sensitivity to noise. The aim of this study was to assess the effects of urban noise on sleep and the relation between self-estimated sensitivity to noise and sleep disturbance. A cross-sectional questionnaire survey was performed on 911 adult residents of Niš, Serbia, of whom 388 were men (42.6 %) and 523 women (57.4 %). The streets were regarded as noisy if night equivalent noise level (Leq) was higher than 45 dB(A) and quiet if night Leq was ≤45 dB(A). Noise sensitivity was measured with the Weinstein's Noise Sensitivity Scale. The study showed that respondents from noisy area significantly more often reported difficulty in falling asleep, being woken up, poor sleep quality, tiredness after sleep, and use of sleep medication than residents from quiet streets (p<0.001). Noise sensitivity significantly correlated with sleep disturbances (p<0.001).
Gradska buka je važan ekološki stresni _inilac, a poremećaji spavanja su njezin najvažniji u _inak na zdravlje ljudi. Velika interindividualna varijacija ovih u _inaka može se djelomi _no objasniti osobnom osjetljivošću na buku. Cilj ove studije bio je procijeniti utjecaj gradske buke na spavanje i povezanost osobne procjene osjetljivosti na buku s poremećajima spavanja. Studija presjeka putem upitnika provedena je na 911 odraslih stanovnika Niša, Srbija, od _ega 388 muških (42,6%) i 523 ženska (57,4%). Upotrijebljen je upitnik o poremećajima spavanja. Osjetljivost na buku mjerena je Weinsteinovom skalom osjetljivosti na buku. Na osnovi rezultata mjerenja buke, ulice grada Niša ozna _ene su kao bu _ne noćni ekvivalentni nivo buke (Leq)>45 dB(A) i kao tihe noćni Leq≤45 dB(A). Studija je pokazala da su ispitanici iz bu _nih ulica izjavili da imaju zna _ajno više teškoća u uspavljivanju, više buđenja, slabiju subjektivnu kvalitetu spavanja, izraženiji umor poslije spavanja i da _ešće uzimaju lijekove za uspavljivanje u usporedbi sa stanovnicima iz tihih ulica (p<0,001). Osjetljivost na buku je bila zna _ajno povezana s poremećajima spavanja (p<0,001).
PDF
