Francesco Grisoni je živel v družinski palači Sabini-Grisoni sredi Kopra, ki jo je že leta 1736 njegov oče podedoval po Sabinijih. Palača je v beneško-gotskem slogu in sega v 15. stoletje. V zgornjem ...nadstropju sta dve monoforni okni z gotskim lokom, v pritličju pa dve pravokotni okni. Palača ima tudi lep spiralasto zavit dimnik.
Knjižnici dajejo enovit videz polovične oziroma, natančneje, polusnjene vezave (pribl. 1700 enot) s prehoda iz 18. v 19. stoletje, ko so v času porajajoče se industrializacije v želji po cenejših ...knjižnih izdajah začeli izdelovati platnice v kombinaciji usnja in kartona, pri čemur so usnje uporabili za hrbet, trde kartonaste platnice pa so okraševali z različnimi barvnimi učinki.
Kmalu po očetovi smrti (1783) je bil mladi, komaj enajstletni, Francesco Grisoni poslan na šolanje v ugledno plemiško semenišče Collegio Tolomei v Sieno, kjer je preživel štiri leta. Ni znano, zakaj ...so odraščajočega Francesca poslali tako daleč od doma – njegovi vrstniki, tudi iz najuglednejših koprskih plemiških rodbin, so namreč večinoma obiskovali koprski Collegio dei Nobili.Koprski Collegio dei Nobili je nastal po sklepih Tridentinskega koncila (1545-1563), ki je predvidel, da se v glavnih mestih provinc ustanovijo semenišča, kjer bi vzgajali mladino v novem verskem duhu protireformacije. Dovoljenje za ustanovitev takega zavoda so beneške oblasti izdale šele leta 1612. Koprski Collegio dei Nobili so obiskovali številni izobraženci iz Kopra, Istre in širšega območja, kot npr. Gian Rinaldo Carli, Girolamo Gravisi, Giuseppe Tartini in drugi. Današnjo podobo je zgradba Collegia dei Nobili dobila na prelomu 17. in 18. stoletja.
