V članku razpravljamo o učinkih globalizacije na spremembo življenjskih potekov. Izhajamo iz teze, da individualizacija in destandardizacija življenjskega poteka terja od ljudi večjo pripravljenost ...za odgovorno načrtovanje življenja. Predvsem prehodi iz mladosti v odraslost postajajo nejasni in fleksibilni, kar spreminja tudi obdobje odraslosti. Posledično je odraslost izgubila mnogo svojih stabilnih struktur vlog in tradicionalnih pomenov ter postaja vse bolj psihološki pojav. Vse to pa seveda pomeni, da imajo zdaj odrasli opravka s ključnim identitetnim delom, prej rezerviranim za obdobje mladosti. Tu ima pomembno vlogo izobraževanje odraslih, ki je postavljeno pred nove izzive in naloge. Poleg izobraževanja za delo (dokvalifikacije, prekvalifikacije) ima izobraževanje odraslih vedno bolj pomembno socialno funkcijo (socialno in tehnološko vključevanje, pridobivanje novih socialnih kompetenc za razumevanje družbenih dogajanj) in posebej psihološko funkcijo (razvoj »identitetnih kapitalov«, potrebnih za suvereno odraslo življenje v sodobnih življenjskih razmerah).
From a Nobel Prize–winning pioneer in environmental economics, an innovative account of how and why "green thinking" could cure many of the world's most serious problems—from global warming to ...pandemics Solving the world's biggest problems—from climate catastrophe and pandemics to wildfires and corporate malfeasance—requires, more than anything else, coming up with new ways to manage the powerful interactions that surround us. For carbon emissions and other environmental damage, this means ensuring that those responsible pay their full costs rather than continuing to pass them along to others, including future generations. In The Spirit of Green, Nobel Prize–winning economist William Nordhaus describes a new way of green thinking that would help us overcome our biggest challenges without sacrificing economic prosperity, in large part by accounting for the spillover costs of economic collisions.In a discussion that ranges from the history of the environmental movement to the Green New Deal, Nordhaus explains how the spirit of green thinking provides a compelling and hopeful new perspective on modern life. At the heart of green thinking is a recognition that the globalized world is shaped not by isolated individuals but rather by innumerable interactions inside and outside the economy. He shows how rethinking economic efficiency, sustainability, politics, profits, taxes, individual ethics, corporate social responsibility, finance, and more would improve the effectiveness and equity of our society. And he offers specific solutions—on how to price carbon, how to pursue low-carbon technologies, how to design an efficient tax system, and how to foster international cooperation through climate clubs.The result is a groundbreaking new vision of how we can have our environment and our economy too.
V zadnjih letih se v načrtovalski praksi v posocialističnih mestih kaže rastoče zanimanje za strateško prostorsko načrtovanje. V iskanju novih načrtovalskih paradigem in prožnejših urbanističnih ...pristopov so občine posocialističnih mest strateško načrtovanje privzele kot način, na katerega je mogoče prebivalce, poslovno skupnost in različne deležnike vključiti v oblikovanje vizije prihodnosti. Na podlagi izkušenj šestih glavnih mest – Prage, Sankt Peterburga, Vilne, Sofije, Budimpešte in Rige – so v prispevku opisane osnovne značilnosti procesa (načrtovanja) in rezultata (strateškega načrta). Opozarja se na jasno povezavo med procesom strateškega razvoja, njegovim institucionalnim okvirom in hierarhično strukturo ciljev in ukrepov. S pomočjo okvira strateškega prostorskega načrtovanja v kontekstu hitrih gospodarskih, socialnih in upravnih sprememb je v raziskavi podana ocena rezultatov procesa, poseben poudarek pa je namenjen vsebini in metodam v kompleksni resničnosti načrtovanja. V okviru je uporabljen klasični strateški načrtovalski model, ki vzpostavlja odnose med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo za oblikovanje alternativnih strategij za uresničitev načrta, vendar v veliko manj stabilnem in manj predvidljivem institucionalnem okolju. V raziskavi sta poudarjena odzivnost strateškega načrtovanja na zahteve prehoda in njegova sposobnost vsebinske opredelitve ustreznih večdimenzionalnih strategij prostorskega razvoja posocialističnih mest.
Republika Slovenija je del Evropske unije. Z odpravo meja (prosti pretok blaga) se spreminjajo tudi prometne funkcije na območjih mednarodnih mejnih prehodov med državami članicami. Mednje spada tudi ...mednarodni mejni prehod med R Italijo in R Slovenijo v Vrtojbi. Obmejni občini Šempeter-Vrtojba in Gorica (Italija) zato že pripravljata ureditveni načrt izrabe prostora in zagotavljanja prometne dosegljivosti širšega območja prehoda za čas po odpravi t. i. schengenske meje (prosti pretok oseb). Posebno pomembna je ustrezna zasnova cest, ki mora omogočiti, da bo ta prostor enotno in enakovredno vključen v cestna sistema obeh sosednjih držav. »Komunalna« cesta, ki zdaj vodi čez mejni prehod, bo zaradi te spremembe pridobila status avtoceste (hitre ceste), kar pomeni, da je na njej pričakovati velike potovalne hitrosti in spremenjen režim priključevanja nanjo. Zdajšnja ureditev ima preveč individualnih priključkov, obstaja pa tudi možnost obračanja in celo parkiranja (v Italiji). V članku so predstavljene rešitve oziroma predlogi za sistemsko preureditev sedanje ceste prek MMP v avtocesto in način navezovanja cestnih mrež v obeh sosednjih občinah nanjo. Prikazani so tudi predlogi preureditve oziroma dopolnitve zdajšnjih lokalnih cestnih mrež in železniške infrastrukture (ureditev intermodalnega terminala) ter prometni režim na cestah, da bi bila raba prostora sedanjega MMP Vrtojba čim učinkovitejša in prostorsko čim manj obremenjujoča.
PDF
