Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Moja življenjska pot od Gorjancev do Triglava, ki je zapisana po pripovedovanju Fanike Pajić in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih ...priseljevali. To je pričevanje Fanike Pajić, ki jo je življenjska pot iz vasi Mali Orehek pod Gorjanci pripeljala na Jesenice. Po zaključeni osnovni šoli si je poiskala delo v kmetijski šoli pri Novem mestu, od tam pa odšla s trebuhom za kruhom v Kranj, kjer se je zaposlila v Pollakovi tovarni usnja. Obiskovala je brata, ki je živel in delal na Jesenicah, ter na vlaku spoznala bodočega moža s katerim se je preselila na Jesenice. Delo sta si poiskala v železarni, dobila tovarniško stanovanje na Koroški Beli in si tam zgradila hišo v kateri živi s sinom. Dokument vsebuje tudi fotografijo Fanike z bratom pred Hočevarjevo domačijo v vasi Mali Orehek, fotografiji hišice med Markotovo gostilno in Ruardovo graščino na Stari Savi, kjer so stanovali Pajićevi ter fotografijo Fanike Pajić pred Ruardovo graščino na Stari Savi okoli leta 1955. Vse fotografije so last Fanike Pajić.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Moja Prababica in babica iz Kamne Gorice, ki jo je po spominu napisal Janez Babič in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali. To je ...življenjska zgodba Jerce Gertrude Varl iz Kamne Gorice, ki jo je v prispevku opisal njen pravnuk Janez Babič. Desetletna Jerca je začela kovati v vigenjcu in se leta 1917 preselila na Jesenice, kjer se je zaposlila v železarni Kranjske industrijske družbe. Na Jesenicah si je ustvarila družino in imela enajst otrok. Po štiridesetih letih dela se je upokojila. V nadaljevanju avtor opiše življenjsko pot njene hčere Francke Frančiške Pogačnik in ostalih potomcev. Dokument vsebuje tudi fotografijo vigenjca v Kamni Gorici okoli leta 1940, ki jo hrani Gornjsavski muzej Jesenice in fotografiji Jerce Varl ter Pogačnikove družine okoli leta 1925, last Janeza Babiča.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Bežali smo pred fašisti, ki jo je napisal Izidor Trojar in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali. To je pričevanje Izidorja ...Trojarja, ki je opisal življenjsko pot družine Trojar iz Podbrda, ki je pred fašisti pobegnila na Jesenice. Po prvi svetovni vojni oče Viktor Trojar, po poklicu železničar, kot zaveden Slovenec v italijanskem Podbrdu ni dobil dela. S trebuhom za kruhom je leta 1926 preko vrha Bače odšel v Bohinj in na Jesenice, kjer je dve leti kasneje dobil službo na železnici. Takrat je za njim na Javornik prišla tudi družina. Med drugo svetovno vojno so očeta zaradi zdravstvenih težav premestili na lažje delo v Šentvid na Glini in Oberstdorf na Bavarskem. Od tam je pomladi 1944 prišel domov na dopust in ob povratku v bombnem napadu v Celovcu izgubil življenje. Dokument vsebuje tudi fotografije železniške postaje Podbrdo 30. avgusta 1926, razglednice Capue v južni Italiji, razglednice Oberstdorfa v Nemčiji ter fotografiji družine Trojar na Javorniku in njihovega stanovanja v hiši na nekdanji Obrtniški, današnji Kejžarjevi ulici na Jesenicah.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Moja pot na Jesenice, ki jo je zapisal Franc Jelenc in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali. To je življenjska zgodba Franca ...Jelenca iz Bukovščice v Selški dolini, ki ga je življenjska pot po hudih preizkušnjah pripeljala na Jesenice. Potem, ko so mu med drugo svetovno vojno ustrelili očeta, se je kot najstnik podal na trnovo pot preživetja, ki ga je pripeljala na Jesenice. Dobil je delo v železarni in se ob delu izobraževal. S pridobljeno izobrazbo je tudi napredoval in nazadnje delal v računalniškem centru Železarne Jesenice. Dobil je tovarniško stanovanje, kjer še danes živi v krogu družine in prijateljev. Prosti čas si že petdeset let krajša s petjem v moškem pevskem zboru Jeklar. Dokument vsebuje tudi fotografije rojstne domačije Franca Jelenca v Bukovščici okoli leta 2000, bratov in sester z mamo Jerico Jelenc okoli leta 2004 in sina ter hčerke leta 1964.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Iz Deskel prek Galicije in zahodne Evrope do Jesenic, ki jo je napisal Ivan Borštnik in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali. To je ...pričevanje Ivana Borštnika, katerega starša izhajata iz vasi Deskle blizu Anhovega na Primorskem. V zgodbi avtor opiše življenjsko pot svojega očeta, ki ga je iz domače vasi vodila na fronto v Galicijo in Ukrajino, pa spet domov in na delo v Luksemburg, Francijo, Švico in na Norveško ter ga z ženo končno pripeljala na Jesenice. Na Javorniku je zgradil hišo kamor so se vselili tik pred drugo svetovno vojno. Med vojno je bil zaprt in interniran taborišče Reichenau, po vojni pa se je vrnil k družini. Dokument vsebuje tudi fotografije Alojza Borštnika v Galiciji, Alojza Borštnika v Luksemburgu, porožno sliko Alojza in Marije Borštnik iz leta 1930 ter fotografijo internirancev na Jesenicah, po koncu vojne. Vse štiri fotografije so last Ivana Borštnika.
Vsebino dokumenta predstavlja Življenjska zgodba Marije Arh, ki jo je zapisal njen sin Stane Arh in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali. To je življenjska zgodba ...Marije Arh, skromne ženske, ki se je rodila in odrasla na kmetiji v Srednji vasi v Bohinju. Po drugi svetovni vojni je odšla s trebuhom za kruhom v Kamno Gorico in naprej na Jesenice, kjer se je zaposlila kot zavijalka elektrod v železarni. Z dvema nezakonskima sinovoma je stanovala pri kmetu Černetu na Stari Savi. Avtor opisuje trnovo a uspešno pot matere samohranilke, ki je sama vzgojila dva uspešna sinova in dočakala mirno in lepo starost. Dokument vsebuje tudi fotografije koče na Uskovnici pred letom 1941, Marije Arh ter Marije, Staneta in Francija Arha leta 1960, ki so last Staneta Arha.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Železarji s Koroške in zgodba bratov Vister, ki je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali. To so spomini Joža Morettija iz leta 1968 in ...pripovedovanje bratrancev Janeza in Viktorja Vistra. Zapise spominov priseljencev s Koroške v svojem arhivu hrani Gornjesavski muzej Jesenice, za zgodbo pa jih je povzela Zdenka Torkar Tahir. Joža Moretti se spominja prvih žičarjev in žebljarjev iz Borovelj, Bistrice v Rožu in Guštanja na avstrijskem Koroškem, ki so se na Jesenice priselili v obdobju po letu 1885 do 1. svetovne vojne. Med njimi sta bila tudi brata Šimen in Jožef Vister, žebljarja, ki sta se na Jesenice priselila konec 19. stoletja iz Sveč pri Bistrici v Rožu. Njuno zgodbo sta pripovedovala sinova Janez in Viktor Vister. Dokument vsebuje tudi fotografijo žičarjev in žebljarjev Kranjske industrijske družbe leta 1897, ki jo hrani Gornjesavski muzej Jesenice in fotografiji Šimna Vistra z ženo, sinom Maksom in svakinjo v Podmežakli leta 1945 ter Viktorja Vistra pri delu v cevarni leta 1945, ki sta last Anice Vister.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Po poti Franca in Valentine Kozar, ki jo je zapisala Romana Kranjc, rojena Kozar. Avtorica opisuje življenjsko pot svojega očeta Franca Kozarja iz vasi Martinje v ...Prekmurju in mame Valentine, ki je bila doma na Mlaki pri Begunjah. Oba sta si poiskala delo na Jesenicah, kjer sta se spoznala, se poročila in si ustvarila dom. Po upokojitvi sta si postavila leseno hišico “Podgorami” pri Begunjah, kamor sta se preselila. Dokument vsebuje tudi fotografije rojstne hiše Franca Kozarja v Martinju, Valentine Jerala, poročne slike Franca in Valentine Kozar ter “Lenardičeve” hiše na Cesti Franceta Prešerna, ki so last Romane Kozar Kranjc.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Po poti otrok Kozare, ki jo je zapisal Zoran Krejić s Hrušice in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali. To je pričevanje Zorana ...Krejića, ki ga je življenjska pot pripeljala iz Romanovcev na območju Podkozare pri Bosanski Gradiški na Jesenice. Po drugi svetovni vojni je v skupini osirotelih fantov leta 1948 prišel v internat Metalurške industrijske šole na Jesenicah. Tukaj se je izučil za valjavca in se zaposlil v hladni valjarni na Jesenicah. Ob delu je šolanje nadaljeval na srednji tehnični šoli in potem dokončal še študij ter postal varnostni inženir. Do upokojitve leta 1990 je opravljal delo vodje službe za varstvo pri delu. Na Jesenicah si je ustvaril družino in zgradil hišo na Hrušici. Dokument vsebuje tudi fotografijo avtorja s sošolci na Straži okoli leta 1953 in 1965, Zorana Krejića v Železarni Jesenice in kot političnega komisarja teritorialne obrambe leta 1972.
