Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Priseljevanje na Jesenice, ki jo je napisal Boris Janez Bregant in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali. To je zapis dolgoletnega ...direktorja Železarne Jesenice, ki izhaja iz stare jeseniške družine in v zgodbi opisuje zgodovino priseljevanja na Jesenice od začetkov železarstva v 14. stoletju ter razvoj železarskih obratov in mesta v naslednjih stoletjih. V nadaljevanju opiše tudi intenzivno priseljevanje na Jesenice v 20. stoletju katerega posledica je pisana struktura prebivalcev Jesenic. Avtor je posebno pozornost posvetil priseljencem, ki so se iz ekonomskih razlogov zaposlili v železarni in postali Jeseničani. Posebej je izpostavil strokovnjake, ki so pomembno prispevali k razvoju Železarne Jesenice. Dokument vsebuje tudi fotografije, ki prikazujejo Železarno Kranjske industrijske družbe leta 1890, Plavžarje na Stari Savi konec 19. stoletja, razglednico Jesenice – Fužine iz leta 1918, Železarno leta 1937, Razglednico železarne iz leta 1965, razglednico Jesenic iz leta 1978, Jeklarno 2 na Belškem polju in panoramo Jesenic okoli leta 2000. Fotografije hrani Gornjesavski muzej Jesenice.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Srečevanja z usodo, ki jo je zapisala Marija Skumavc in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali. To je pričevanje Marije Skumavc, ki ...se je zaposlila v železarni na Jesenicah, kjer se je ustalila in si ustvarila družino. V zgodbi opisuje svoje otroštvo v Mojstrani in življenjsko zgodbo materine ter očetove družine. V nadaljevanju opiše tudi življenjsko pot moževih staršev, družine Kristan Jamnik, ki se je priselila na Jesenice. Zgodbo zaključi z opisom svoje družine do rojstva hčerke Urške. Dokument vsebuje tudi fotografije: Jere Kunšič z otroki v Mojstrani leta 1920, družine Skumavc v Mojstrani okoli leta 1939, družine Skumavc v Mojstrani leta 1963 ter Marijana Kristana in Marija Skumavc s hčerko Urško. Fotografije so last Marije Skumavc.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Po poti Franca in Valentine Kozar, ki jo je zapisala Romana Kranjc, rojena Kozar. Avtorica opisuje življenjsko pot svojega očeta Franca Kozarja iz vasi Martinje v ...Prekmurju in mame Valentine, ki je bila doma na Mlaki pri Begunjah. Oba sta si poiskala delo na Jesenicah, kjer sta se spoznala, se poročila in si ustvarila dom. Po upokojitvi sta si postavila leseno hišico “Podgorami” pri Begunjah, kamor sta se preselila. Dokument vsebuje tudi fotografije rojstne hiše Franca Kozarja v Martinju, Valentine Jerala, poročne slike Franca in Valentine Kozar ter “Lenardičeve” hiše na Cesti Franceta Prešerna, ki so last Romane Kozar Kranjc.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Moja Prababica in babica iz Kamne Gorice, ki jo je po spominu napisal Janez Babič in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali. To je ...življenjska zgodba Jerce Gertrude Varl iz Kamne Gorice, ki jo je v prispevku opisal njen pravnuk Janez Babič. Desetletna Jerca je začela kovati v vigenjcu in se leta 1917 preselila na Jesenice, kjer se je zaposlila v železarni Kranjske industrijske družbe. Na Jesenicah si je ustvarila družino in imela enajst otrok. Po štiridesetih letih dela se je upokojila. V nadaljevanju avtor opiše življenjsko pot njene hčere Francke Frančiške Pogačnik in ostalih potomcev. Dokument vsebuje tudi fotografijo vigenjca v Kamni Gorici okoli leta 1940, ki jo hrani Gornjsavski muzej Jesenice in fotografiji Jerce Varl ter Pogačnikove družine okoli leta 1925, last Janeza Babiča.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Po poti do boljše prihodnosti, ki jo je zapisal Vane Minkov z Jesenic in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali. To je pričevanje ...Vaneta Minkova, ki je na Jesenice prvič prišel leta 1989, se nato vrnil v Makedonijo in se leta 2006 za stalno preselil na Jesenice. Delo je našel v kovinsko-galanterijskem podjetju v Kranju. Z ženo in tremi otroki živi v stanovanju na Jesenicah. V prostem času je aktiven v Makedonskem društvu Ilinden, kjer opravlja tudi funkcijo predsednika. Dokument vsebuje tudi fotografijo otrok Mina, Zorice in Stefani Minkov, last Vaneta Minkova in fotografijo stojnice Makedonskega društva Ilinden ob prireditvi Multikultinarika, ki jo hrani Mladinski center Jesenice.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Po poti otrok Kozare, ki jo je zapisal Zoran Krejić s Hrušice in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali. To je pričevanje Zorana ...Krejića, ki ga je življenjska pot pripeljala iz Romanovcev na območju Podkozare pri Bosanski Gradiški na Jesenice. Po drugi svetovni vojni je v skupini osirotelih fantov leta 1948 prišel v internat Metalurške industrijske šole na Jesenicah. Tukaj se je izučil za valjavca in se zaposlil v hladni valjarni na Jesenicah. Ob delu je šolanje nadaljeval na srednji tehnični šoli in potem dokončal še študij ter postal varnostni inženir. Do upokojitve leta 1990 je opravljal delo vodje službe za varstvo pri delu. Na Jesenicah si je ustvaril družino in zgradil hišo na Hrušici. Dokument vsebuje tudi fotografijo avtorja s sošolci na Straži okoli leta 1953 in 1965, Zorana Krejića v Železarni Jesenice in kot političnega komisarja teritorialne obrambe leta 1972.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Moja življenjska pot od Gorjancev do Triglava, ki je zapisana po pripovedovanju Fanike Pajić in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih ...priseljevali. To je pričevanje Fanike Pajić, ki jo je življenjska pot iz vasi Mali Orehek pod Gorjanci pripeljala na Jesenice. Po zaključeni osnovni šoli si je poiskala delo v kmetijski šoli pri Novem mestu, od tam pa odšla s trebuhom za kruhom v Kranj, kjer se je zaposlila v Pollakovi tovarni usnja. Obiskovala je brata, ki je živel in delal na Jesenicah, ter na vlaku spoznala bodočega moža s katerim se je preselila na Jesenice. Delo sta si poiskala v železarni, dobila tovarniško stanovanje na Koroški Beli in si tam zgradila hišo v kateri živi s sinom. Dokument vsebuje tudi fotografijo Fanike z bratom pred Hočevarjevo domačijo v vasi Mali Orehek, fotografiji hišice med Markotovo gostilno in Ruardovo graščino na Stari Savi, kjer so stanovali Pajićevi ter fotografijo Fanike Pajić pred Ruardovo graščino na Stari Savi okoli leta 1955. Vse fotografije so last Fanike Pajić.
Fotografija, last Izidorja Trojarja, prikazuje hišo na nekdanji Obrtniški, današnji Kejžarjevi ulici na Jesenicah, kjer so v podstrešnem stanovanju živeli Trojarjevi okoli leta 1950.
Fotografija prikazuje udeležence študijskega krožka Raziskovanje kulturne dediščine v lokalni skupnosti na Ljudski univerzi Jesenice leta 2017, ki so prispevali zgodbe za knjižico Kako so se na ...Jesenice včasih priseljevali.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Naši predniki in mi, ki jo je po spominu zapisal Janez Markelj in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali. To je življenjska zgodba ...družine Markelj iz Sorice v Guillerme Charavines v Franciji, ki jo je po spominu in podatkih iz družinskega arhiva zapisal Janez Markelj. Avtor opisuje življenjsko pot svojih staršev, ki sta se v letih med vojnama naselila v Franciji, kjer se je rodil. V nadaljevanju opisuje povratek družine Markelj iz Francije na Jesenice po drugi svetovni vojni. Zgodba je razdeljena na pet podpoglavij: Ata Frančišek, Sorica 1904-1929, Mama Frančiška, Sp. Sorica 1913-1936, Francija do novembra 1947, Podrožca-Jesenice-Kamnik-Jesenice, Jesenice – Plavž od 1948 do 1971. Dokument vsebuje tudi fotografije poročnega sprevoda pred hišo v Charavinesu, teto Marijo na vrtu pred hišo v Charavinesu okoli leta 1946, razglednico Bresta, ki jo je Frančišek Markelj pisal s prisilnega dela 25. marca 1944 in fotografijo Janeza in Alojza Marklja pred novim blokom na Plavžu leta 1948. Vse fotografije so last Janeza Marklja.
