V članku predstavim zgodovinsko in kulturno ozadje književnosti o maloazijski katastrofi. Vojna in izmenjava prebivalstva med Grčijo in Turčijo leta 1923 sta spremenili strukturo prebivalstva v ...celinski Grčiji, kar je spodbudilo razvoj grškega romana, toda begunska izkušnja se takrat še ni integrirala v grški kolektivni spomin. Grška proza jo je sicer tematizirala od že leta 1924 napisane Številke 31328 I. Venezisa, ki so ji sledili romani S. Dukasa, S. Mirivilisa, D. Sotiriu, K. Politisa, R. Galanaki idr., pa vse do danes. V romanih se ponavljajo trije osnovni tematski sklopi: idealizirano življenje v stari domovini, različni momenti same katastrofe in težavnost zakoreninjanja po prihodu v Grčijo, zato P. Mackridge predlaga njihovo obravnavo v širšem kontekstu izgnanske literature. Prerod tematike v pop kulturi po J. Papadopulosu begunsko izkušnjo naposled vključuje v narodni kolektivni spomin.
Fantastyka miejska cieszy się coraz większym zainteresowaniem czytelników, pozostając jednocześnie na marginesie badań naukowych. Artykuł miał na celu skonkretyzowanie, z czego wywodzi się ...fantastyka miejska oraz jakie są jej cechy konstytutywne, a także jak ten podgatunek wpływa na zmianę opisywania miasta. Wskazano na zbieżności gatunkowe z kryminałem, zmianę paradygmatu miasta, wpływ legend miejskich na urban fantasy. Nakreślono związek rozkwitu fantastyki miejskiej z obserwowanym od kilku dekad zwrotem przestrzennym.
"Alles verandert altijd" is een onmisbaar instrument voor de literair vertaler in opleiding en de beginnende en gevorderde professional bij het vertalen in en uit het Nederlands. Het behandelt helder ...en bevattelijk de belangrijkste aspecten van het literair vertalen: de zakelijke en financiële aspecten, de basiskennis en vaardigheden die deze activiteit veronderstelt, de algemene kernbegrippen en uitdagingen, het vertalen van de traditionele literaire genres, maar ook van kinder- en jeugdliteratuur, literaire non-fictie en filosofie, en de ‘nazorg’ in de vorm van revisie, marketing en promotie. Deze herziene editie werd uitgebreid met bijdragen over vertalen en stijl, over (digitale) professionele zichtbaarheid en over digitale technologie voor literair vertalers. Het boek is een initiatief van het Expertisecentrum Literair Vertalen (ELV), en bevat bijdragen van 26 vertaalexperts (wetenschappers, opleiders en vertalers), onder eindredactie van Lieven D’hulst en Chris Van de Poel. Het ELV is een partnerschap van de Taalunie, de KU Leuven en de Universiteit Utrecht, in samenwerking met het Nederlands Letterenfonds en Literatuur Vlaanderen. i.s.m. Expertisecentrum Literair Vertalen E-boek verkrijgbaar in Open Access.
Met bijdragen van Erik Bindervoet, Henri Bloemen, Paul Claes, Harm Damsma, Christophe Declercq, Goedele De Sterck, Nicolette Hoekmeijer, Jeanne Holierhoek, Cees Koster, Onno Kosters, Stella Linn, Niek Miedema, Janny Middelbeek-Oortgiesen, Philippe Noble, Jelle Noorman, Franco Paris, Désirée Schyns, Carlo Van Baelen, Laura van Campenhout, Jeroen Vandaele, Chris Van de Poel, Barber van de Pol, Gys-Walt van Egdom, Luk Van Haute, Fedde van Santen, Ine Willems.
V príspevku se posvečamo vprašanju o aktualnosti avtorja, ki je bil med imeni »Svete trojice« ruskega realizma v zadnjem stoletju deležen najmanj pozornosti. Specifiko njegove različice realizma ...skušamo osvetliti v primerjavi z realizmoma Tolstoja in Dostojevskega ter ob tem odgovoriti na vprašanje, ob kakšnem razumevanju vloge umetniške literature je lahko tovrstna proza aktualna za sodobne bralce in raziskovalce književnosti.
Prva hrvatska glumica koja je objavila svoje memoare je Eliza Gerner (Sombor, 1920. – Zagreb, 2013), a brojem od osam objavljenih memoarskih knjiga nadmašuje svoje kolegice i kolege iz kazališnog ...svijeta. Sredinom 20. stoljeća počela se baviti glumom, a krajem stoljeća počela je pisati memoare. Za Elizu Gerner može se reći da je imala dvije važne karijere – glumačku i spisateljsku. Eliza Gerner stekla je diplomu i doktorat znanosti iz ekonomije, a tek potom posvetila se glumačkom poslu. U zagrebačkom je Hrvatskom narodnom kazalištu nastupala od 1950. do odlaska u mirovinu 1982, a potom se posvetila pisanju memoara. U prvom se dijelu rada detektiraju obilježja autobiografske proze kojoj pripadaju memoari E. Gerner (socijalni memoari, polidiskurzivnost, fragmentarnost, akronološko pripovijedanje). U drugom dijelu rada analiziraju se autoričin stil imemoarima obuhvaćeni tematski blokovi (glumičin umjetnički rad, život i rad Tita Strozzija, druženje s Belom i Miroslavom Krležom te portreti hrvatskih glumica). Autorica se u knjigama osvrtala na položaj žene i glumice u hrvatskom društvu druge polovice 20. stoljeća kao i na djelokrug svestranoga kazališnog umjetnika Tita Strozzija. Zamijenivši ekonomiju kazalištem, a kazalište pisanjem, Eliza Gerner memoarima je dopunila te djelomice i reinterpretirala povijest hrvatskoga kazališta, a njezine su knjige prilog kulturnom pamćenju.
PDF
